Primer Nemčije bi tako lahko bil zgled drugim državam EU, kjer so povprečne plače sicer rasle, ampak se plačna nesorazmerja kljub vsemu pojavljajo v dveh tretjinah držav, ugotavljajo v evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofund. Večina držav je namreč plače povišala samo že tako najbolje plačanim delavcem, med njimi so na primer Danska, Irska, Francija, Italija in Finska ter sosednja Madžarska, spet drugje je rast plač stagnirala prav zaradi najbolje plačanih, saj bi morebitno povišanje plač slabše plačanim sprožilo zahteve po višjih plačah tudi med že tako dobro plačanimi kadri. Tako je bilo na primer na Hrvaškem, Švedskem in v Veliki Britaniji.
Nemčija se je odprave plačnih nesorazmerjih lotila povsem drugače, ugotavljajo v Eurofundu, in sicer so se plače pri njih višale neproporcionalno med najmanj plačanimi, ki so jim plače zvišali za celih 20 odstotkov. Zato je razumljivo, da je Nemčiji uspelo zmanjšati razlike v plačnem sistemu.
Komu so se plače najbolj povišale
Pri tem so se plače najbolj povišale med mladimi in starejšimi delavci, najmanj izobraženimi, ženskami in zaposlenimi za krajši delovni čas, zaposlenimi v manjših podjetjih ter fizičnimi delavci oziroma tako imenovanimi modrimi ovratniki. Prav tako je pred tremi leti sprejeta zakonodaja do višjih plač pomagala zaposlenim v kulturi, plače pa so se, čeprav manj, povišale tudi v storitvenem sektorju, na primer v trgovini, administraciji in prodaji nepremičnin.
