Ameriški proizvajalec motorjev Harley-Davidson je med prvimi javno objavil, v kolikšnem obsegu ga utegne prizadeti trgovinska vojna med ZDA in EU, v kateri je Bruselj konec minulega tedna uveljavil povračilne carine na nekatere ameriške izdelke zaradi Trumpovih carin na uvoženo jeklo in aluminij. Med drugim je navedel, da bo vsak njihov motor za evropskega kupca po novem dražji v povprečju za 1880 evrov, ter dodal, da tega stroška ne more enostavno prevaliti nanj. Pri dosedanjem gibanju prodaje gre na letni ravni za 90 do 100 milijonov dolarjev, trdijo v podjetju, kar je zalogaj, ki ga ne bi zmoglo, zato so v ponedeljek že napovedali, da bodo proizvodnjo motorjev za kupce v EU preselili iz ZDA v svoje obrate drugje po svetu.

Družba iz Milwaukeeja, ustanovljena leta 1903, ki je ob Indianu, presahlemu leta 1953, edina med proizvajalci motociklov v ZDA preživela veliko gospodarsko krizo med obema vojnama, je lani v EU prodala 40.000 motornih koles in več zaslužila samo z njihovo prodajo na domačih tleh. V njenem vodstvu so prepričani, da bo imel petkov Unijin dvig dajatev na njihove motorje s šestih na 31 odstotkov »takojšen in trajen nasprotni učinek na posel v tej regiji«.

Razočarani Trump

Napoved preselitve proizvodnje motorjev za evropske kupce iz ZDA je presenetila in razočarala predsednika Donalda Trumpa. Vsaj tako je tvitnil, ko je podjetju očital, da je dvignilo belo zastavo v boju, ki ga vodi prav za ameriško industrijo. Trump je v preteklosti prav Harley-Davidson navajal kot primer, kako evropske carine prizadenejo njihova podjetja, čeprav so ga ta večinoma opozarjala, da jih s carinsko vojno spravlja v še slabši položaj. Harley-Davidson namerava proizvodnjo za EU preseliti v Brazilijo, Indijo in na Tajsko, pri čemer navaja, da bo to zahtevalo dodatne investicije in čas, predvidoma devet mesecev do poldrugega leta. Pri tem upajo, da bodo ocenjene stroške višjih evropskih carin s preselitvijo proizvodnje znižali vsaj za polovico ali celo na le 30 milijonov dolarjev.

V menjavi blaga in storitev med ZDA in EU, ki na letni ravni presega tisoč milijard dolarjev, je bruseljski odgovor Trumpu na v začetku tega meseca uvedene carine sicer simboličen. Poleg motornih koles obsega še slavne ameriške kavbojke, viski in nekatere druge ameriške prepoznavne pridelke in proizvode, kot so brusnice, brusnični in pomarančni sok, sladka koruza in arašidovo maslo, pa moška usnjena obutev, kozmetični izdelki ter nekateri proizvodi iz jekla.

Zgled za druga podjetja

Gre za blago v skupni vrednosti 2,8 milijarde dolarjev na leto oziroma dober odstotek celotnega letnega uvoza iz ZDA brez upoštevanja storitev. Ameriški analitiki kljub temu ocenjujejo, da bodo še nekatera druga njihova podjetja sledila zgledu Harley-Davidsona, republikanski senator Ben Sasse pa je napoved delne selitve njegove proizvodnje iz ZDA v celoti preložil na Trumpova ramena. »Ni Harley nedomoljuben, ampak so carine neumne in pomenijo dvig davščin za Američane, pa še učinkovite niso,« je ocenil Trumpov poskus, da problem ameriškega trgovinskega primanjkljaja z EU in še posebno s Kitajsko rešuje s trgovinskimi spori.

V zvezi s ponedeljkovo odločitvijo Harley-Davidsona o selitvi dela proizvodnje se je oglasila tudi Cecilia Malmstrom, evropska komisarka za trgovino. »Gre za nesrečno posledico, ki lahko pripelje do tega, da bodo podjetja iz ZDA izvajala pritisk na tamkajšnjo administracijo, saj ta stvar ni dobra za ameriško gospodarstvo,« je dejala, potem ko je ob petkovi uveljavitvi evropskih carin na izbrano ameriško blago zatrdila, da EU ostaja vselej odprta za pogovore z ZDA. Trumpovo ravnanje pa je opisala kot v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Ameriški predsednik je sicer Bruslju že zagrozil z dodatnimi carinskimi ukrepi, tokrat na uvoz avtomobilov, ki bi najbolj prizadel nemške proizvajalce, s tem pa tudi celotno verigo njihovih kooperantov po članicah unije, vključno s slovenskimi. Evropskim proizvajalcem je hkrati priporočil, naj proizvodnjo začnejo seliti v ZDA.

ZDA EU carine Donald Trump Harley-Davidson