Mini vrh šestnajstih članic Evropske unije, po katerem so voditelji odhajali večinoma zadovoljni, je trajal štiri ure. Čeprav v okrnjeni sestavi na neformalnem delovnem srečanju niso sprejeli nikakršnih odločitev, naj bi bilo med premierji vendarle veliko enotnosti, da je treba za ureditev vprašanj migracij nekaj storiti. Zadovoljni so bili, da kljub mnogim nasprotnim pogledom v Uniji vrh ni postal fiasko.

Podpora nadzoru zunanjih meja

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je hotela vrh izkoristiti za to, da bi zmanjšala pritisk sestrske stranke CSU v migracijskih vprašanjih, se domov ni vrnila ne razočarana ne preveč zadovoljna. A nedeljski vrh je bil šele začetek napornega tedna dni zanjo. Na kocko bo postavljen njen tretji kanclerski mandat, z evropsko rešitvijo migracijskega vprašanja bi namreč morala zadovoljiti notranjega ministra Horsta Seehoferja. Merklova ni mogla biti razočarana, saj je s svojimi kolegi vendarle našla nekaj, še zdaleč pa ne vseh odgovorov na migracijske dileme. Njihova rdeča nit je bila zapiranje Evropske unije pred migracijami.

Krepitev nadzora na zunanjih mejah Evropske unije, za katerega evropska komisija že predlaga večje pristojnosti agencije za nadzor meja Frontex in njeno okrepitev z 10.000-glavo mejno stražo do leta 2020, je eden izmed takšnih ukrepov. Sklepanje dvostranskih dogovorov z afriškimi državami o preprečevanju migracij, podobnih sporazumu med EU in Turčijo, je bila njihova naslednja želja. Še največji preobrat pa je pomenila podpora vzpostavljanju sprejemnih centrov za migrante zunaj Evrope, ki so jo v minulih tednih že omenjali v Avstriji, na Danskem, v evropski komisiji, Bolgariji, Italiji, nazadnje pa sta podobno skupno iniciativo za tovrstne zaprte sprejemne centre sicer na evropskih tleh predlagali še Francija in Španija.

Italija želi »preseči Dublin«

Toda Merklova se v Berlin ni mogla vrniti niti preveč zadovoljna. Doseči ji namreč ni uspelo niti enega od dvo- ali tristranskih sporazumov, s katerimi bi prosilce za azil iz Nemčije vračali tistim evropskim državam, v katerih so bili registrirani pred prihodom v Nemčijo. Na vrhu je bilo veliko dobre volje, je poskušala najti z zadovoljnim obrazom pozitivno plat srečanja Merklova. »Vsi se strinjamo, da želimo zmanjšati nezakonite migracije in hočemo zaščititi svoje meje. Ne more pa se dogajati, da bi se ene države ukvarjale zgolj s primarnimi migracijami in druge s sekundarnimi migracijskimi tokovi,« je dejala kanclerka.

Merklova ne pričakuje, da bo mogoče o vseh vprašanjih migracij najti odgovore na prihajajočem evropskem svetu v četrtek in petek. Vsaj delni uspeh evropskega sveta pa je pri migracijskih vprašanjih vendarle v precejšnji meri odvisen od Italije. Premier Giuseppe Conte je na vrh v Bruselj pripotoval s posebnim italijanskim načrtom urejanja migracij, potem ko je notranji minister Matteo Salvini v minulih tednih že zaprl italijanska pristanišča za ladje nevladnih organizacij z rešenimi migranti. V Sredozemskem morju je prav v času vrha zaradi tega tavala ladja Lifeline z 239 migranti na krovu, ki je niso hotele sprejeti ne Italija, ne Malta, ne Španija.

Libija noče begunskih centrov

Italijanski načrt v Contejevi diplomatski prtljagi je predvideval »preseganje dublinske uredbe«, ki terja, da morajo migranti za azil zaprositi v prvi državi EU, kamor prispejo. Italija bi dublinska pravila preoblikovala tako, da bi prispele migrante premeščala v druge države članice, kjer bi vzpostavili več sprejemnih centrov. Hkrati s takšnimi sprejemnimi centri za tiste, ki bi vendarle prišli po morju v Evropo, bi v severnoafriških državah hotela vzpostaviti še dodatne azilne centre, kamor bi pripeljali prestrežene migrante. V teh centrih bi preverjali, ali so sploh upravičeni do mednarodne zaščite, preden bi jih prepeljali naprej v Evropo. Evropski voditelji so razpravljali tudi o italijanski zamisli. Premier Conte je po mini vrhu zadovoljno ocenil, da se je razprava začela odvijati v pravo smer.

Medtem ko je Merklova še naprej upala, da ji bo do konca tedna vendarle uspelo doseči evropsko rešitev, jo je poskušal italijanski notranji minister Salvini z iskanjem nacionalne rešitve prehiteti po levi. Le dan po vrhu, torej včeraj, je odpotoval v Libijo, da bi nadgradil lanski dogovor z libijskimi oblastmi o preprečevanju migracij, ki ga je sklenila še socialdemokratska vlada Mattea Renzija. Vsem sogovornikom libijskega političnega vrha je predlagal vzpostavitev begunskih centrov na jugu Libije, vendar je naletel na kategorično zavrnitev. Takšna taborišča bi bila v nasprotju z libijsko zakonodajo, so Salvinijevo zamisel odpravili v libijski vladi.