»Zoprno je biti ujet v dvigalu. Sploh ker na to ne računaš. Ko ugotoviš, kaj se ti je zgodilo, te kar malo stisne, ko pomisliš, kdaj bo prišla pomoč, skozi kakšno špranjo nad globokim jaškom bo treba splezati in podobno,« opisuje naš bralec, stanovalec večstanovanjskega objekta. »A pri reševanju ni bilo nič filmskega. Gasilci so prišli kmalu po mojem pritisku gumba za pomoč in v slabi uri je bilo vse mimo,« še dodaja.
V Sloveniji skoraj ne mine dan, da ne bi gasilci reševali ljudi, ujetih v dvigalu. Minuli konec tedna je bilo, recimo, tako v Zasavju. Gasilci iz Trbovelj so v nedeljo dopoldne iz dvigala, ki je obstalo v 9. nadstropju objekta, rešili štiri osebe.
Kabino premaknejo do najbližje postaje
»V reševanju iz dvigala res ni nič filmskega,« zatrjuje tudi direktor zavoda Gasilsko reševalne službe (GARS) Jesenice Jože Klinar. »Gasilci so po sporočilu o ujetosti v dvigalu na Jesenicah na kraju dogodka v nekaj minutah, čeprav jim pravilnik daje štiri ure časa za reševanje. Imajo ključ strojnice in so usposobljeni za njeno upravljanje. Pri starejših dvigalih kabino dvignejo s pomočjo kolesa, ki ga zavrtijo ročno, pri novejših pa s pomočjo elektronike spustijo do nadstropja, če se je dvigalo ustavilo med dvema nadstropjema. Potem odprejo vrata in ujeti gredo lahko ven. Odkar pomnim, ni bilo treba še nikomur plezati skozi špranje in se gibati nad globokim jaškom,« zatrjuje. Gasilci se ravnanja z dvigali v okvari po besedah Klinarja naučijo od vzdrževalcev.
»Edina težava, ki smo jo imeli pred leti, je bila, da smo človeka, ki je pritisnil gumb za pomoč in ni vedel, v katerem objektu je, torej naslova, težko našli. Zdaj imamo vsa dvigala označena in že ob vzpostavitvi stika vemo, na katerem naslovu je ujeta oseba,« pravi Klinar. »Sem in tja pa dobimo tudi kak klic, za katerega se izkaže, da ni utemeljen, da je nekdo samo preverjal, ali gumb resnično deluje. To bi radi preprečili, saj vsak klic sproži intervencijo, to pa pomeni, da bo morda kdo drug, ki pomoč nujno potrebuje, moral dlje čakati nanjo,« opozarja.
Najšibkejši del dvigala so vrata
Najšibkejša točka dvigal, ki sicer veljajo za najvarnejše prevozno sredstvo, so vrata, zato so tudi najpogostejše okvare dvigal – ne le pri nas, ampak tudi po svetu – povezane z okvarami avtomatskih vrat dvigala, pravi Vasja Spindler, prokurist podjetja Kone, ki pri nas skrbi za vzdrževanje več tisoč dvigal. »Če se avtomatska vrata med odpiranjem ali zapiranjem zatikajo ali spuščajo nenavadne zvoke, se tresejo ali kaj podobnega, je varneje poklicati servisno službo oziroma obvestiti hišnika in se odpraviti po stopnicah,« svetuje. Obenem opozarja, da smo pogosto za okvare avtomatskih vrat krivi uporabniki dvigal. Nemalokrat zapiranje vrat preprečimo bodisi s torbo bodisi z delom telesa, da še ujamemo dvigalo, ki bi se sicer odpravilo navzgor ali navzdol. »Vrata, jaškovna ali kabinska, so avtomatska, zato jih ne smemo odpirati ali zadrževati s silo, saj jih lahko s tem poškodujemo,« opozarja Spindler in dodaja, da je odpiranje vrat dvigala, ko se že zapirajo, dopustno zgolj z gumbom na kabinskem upravljalnem panelu za ta namen.
Tudi če ostanemo ujeti v dvigalu, se nikakor ne smemo sami lotiti ročnega, fizičnega odpiranja vrat, saj nas to lahko stane življenje. »Lahko padete v jašek. Ko odprete kabinska vrata, pa se lahko zgodi, da dvigalo spelje in vas hudo poškoduje,« opozarja Spindler. Vrata so na notranji strani jaška dvigala namenjena izključno vzdrževalcem, običajno so ostra in ob dotiku brez zaščitne opreme lahko povzročijo poškodbe. Če se dvigalo nepričakovano ustavi, najprej poskusimo, ali bi se dalo priti v katero drugo nadstropje od izbranega. Če to ne gre, pa je treba po daljšem pritisku gumba za alarm mirno počakati na pomoč. »Nikakor pa ni primerno v dvigalu skakati, niti kadar se ustavi niti med vožnjo,« še svetuje Spindler.
