Nemška kanclerka Angela Merkel je po srečanju izpostavila možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni. »Danes je bilo izražene veliko dobre volje in, z izjemo nekaterih razlik, tudi veliko podobnosti,« je dejala po navedbah dpa.
Ali bo mogoče s posamičnimi državami članicami doseči hitre rešitve, nemška kanclerka ni želela ugibati. V dneh do vrha EU, seveda pa tudi zatem, bodo nadaljevali z iskanjem rešitev, je napovedala. Ob prihodu na današnje pogovore je sicer Merklova govorila tudi o dve- in tristranskih pogovorih, ki naj bi se odvili v prihodnjih dneh.
Nemška kanclerka je doma pod izjemnim pritiskom, da do vrha EU v četrtek in petek na evropski ravni najde način za zaustavitev prihodov prosilcev za azil, ki so se registrirali v drugih državah unije, v Nemčijo. Če ne bo rešitve, ki bi bila pogodu tudi bavarski Krščansko-socialni uniji (CSU), notranji minister Horst Seehofer grozi z zaprtjem meje.
Voditelji držav EU so se po besedah Merklove strinjali, da bi morala unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje ter da so vse države odgovorne za vse vidike migrantskega vprašanja. »Držav vstopa ne moremo pustiti samih, saj bi to pomenilo, da morajo tudi vse težave reševati same,« je dejala. A hkrati je posvarila, da migranti ne morejo prosto izbirati, katera država EU naj obravnava njihovo prošnjo za azil.
Macron: Treba je spoštovati človekove pravice
»To ni srečanje, na katerem bi odločali, ampak se bomo pogovarjali,« je dodal luksemburški premier Xavier Bettel. »Dejstvo je sicer, da potrebujemo skupne rešitve, ker ne gre za nacionalni, ampak skupni problem. Če iščemo nacionalne rešitve, to ni EU, kakršno si želim,« je dodal.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je treba zmanjšati nezakonite migracije, a hkrati pozval, da je treba pri tem spoštovati človekove pravice. Po njegovih besedah je zato nujno najti vseevropsko rešitev.
Cerar: Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema
Iz Slovenije se srečanja udeležuje premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Za Slovenijo je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se krepi nadzor na zunanjih mejah EU, tako personalno kot finančno, in vzdržuje dobro sodelovanje s t.i. tretjimi državami, od koder ali prek katerih prihajajo begunci in migranti v Evropo. »Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema, a na način, ki bo pripeljal do večje učinkovitosti in solidarnosti sistema,« je dejal. »Vedno si bom prizadeval, da ne bi znotraj schengenskega območja nastajale nove meje. Čeprav so nekateri začasni nadzori na mejah morda potrebni, moramo vsi stremeti k temu, da jih bo schengen v prihodnje spet prost,« je dodal.
Pričakuje, da bo Slovenija sodelovala pri iskanju končnih rešitev. »Morda tu in tam potekajo kakšni bilateralni pogovori, kar je razumljivo glede na različne pozicije posameznih držav. A rešitve morajo biti skupne. Rešitve morajo biti sprejemljive tudi za Slovenijo. Slovenija učinkovito varuje schengensko mejo, opažamo pa ponovno odpiranje nekaterih tokov skozi območje Zahodnega Balkana. Ko obravnavamo denimo krizne razmere na meji med Afriko in Italijo, ne smemo pozabiti tudi na druga območja, predvsem Zahodni Balkan, kjer se lahko zelo hitro ponovno odprejo določene poti, ki ponovno lahko privedejo do ilegalnih migracij v večjih valovih. To bi bilo seveda slabo,« je še povedal.
Naredili korake naprej
Španski premier Pedro Sanchez je prav tako izpostavil napravljene korake naprej, čeprav voditelji 16 držav in evropskih institucij niso sprejeli nobenih konkretnih sklepov. Obstaja pa skupno stališče, da je o številnih idejah vredno razmisliti.
Vsi so se po besedah Sancheza strinjali, da je pri reševanju migrantskega vprašanja potrebna evropska vizija. Gre namreč za skupno odgovornost za skupne izzive. Glede predloga, ki ga je kolegom na mizo položil italijanski premier Giuseppe Conte, pa je povedal, da so ga prejeli, o nekaterih točkah tudi govorili, sedaj pa ga bodo še natančneje analizirali.
Po oceni malteškega premierja Josefa Muscata je srečanje potekalo bolje od pričakovanj. Vsi so jasno izrazili svoje mnenje, kar je nujno za medsebojno razumevanje v prihodnjih tednih, je ocenil. Hkrati pa je opozoril, da so potrebna dejanja. »Smo v situaciji, ko gre za odločitve. Situacija v naslednjih dneh ne sme eskalirati,« je posvaril in ocenil, da so evropske države »verjetno« pripravljene na spremembe migracijskih postopkov.
Zadovoljstvo je izrazil tudi Conte. »V dosedanji razpravi smo zastavili pravo smer,« je ocenil.
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug zatrdil, da bo Hrvaška zaščitila svoje nacionalne interese, v kolikor bodo države članice EU vračale migrante v države, v katerih so prvič vstopili v unijo. »Kar se tiče Hrvaške, ta skoraj v nobenem primeru ni država prvega vstopa na ozemlje EU, ampak najmanj drugega,« je ocenil. »Zato želimo natančno, proporcionalno in jasno spremljanje teh vstopov,« je poudaril.
