V torek je minilo šest let, odkar je 46-letni Julian Paul Assange, avstralski raziskovalni novinar, politični aktivist in med drugim tiskovni predstavnik Wikileaksa, zaprosil za zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Ob tej priložnosti je skupina protestnikov pred diplomatskim sedežem zahtevala od ameriških in britanskih sodišč, da se konča pregon Assangea zaradi objave tajnih dokumentov ZDA. Ekvadorska vlada pa je poudarila, da njegov azil »ne more trajati v nedogled«.
Devetnajstega junija 2012 je Assange vstopil v prostore ekvadorskega veleposlaništva v Londonu s prošnjo za politični azil, da bi se izognil britanskim pravosodnim organom, ki so ga nameravali izročiti Švedski, kjer je bil obtožen spolnega delikta. Dva meseca zatem mu je levičarska ekvadorska vlada predsednika Rafaela Corree (2007–2017) podelila status azilanta in navedla enajst razlogov za sprejeto odločitev. Ekvador se je med drugim skliceval na to, da gre za znanega borca za medijsko svobodo in človekove pravice, ki je zaradi objave podatkov postal tarča sodnega pregona države ali držav, odgovornih za objavljanje informacij ali dogodkov v javnem interesu, zaradi česar sta ogrožena njegova varnost in celo življenje; nadalje, da ob njegovi morebitni izročitvi ZDA grozi bojazen, da Assangeu ne bi pravično sodili, ker bi bilo možno, da ga obravnava posebno ali vojaško sodišče; pri tem ni zagotovil, da ne bi ravnali z njim nečloveško in da ga ne bi obsodili na dosmrtno ječo ali celo na smrtno kazen. O švedski obtožnici, ki je bila lani zavržena, je tedanja ekvadorska vlada menila, da so bila stališča švedskega tožilca protislovna in da je bila Assangeu kratena pravica do obrambe.
Švedi ga nočejo, a Cia ne odneha
Večina razlogov, ki jih je navedla takratna ekvadorska vlada, velja še danes. Po mednarodni konvenciji bi morala britanska vlada Assangeu, potem ko je pridobil status azilanta, dovoliti dostop do letališča, kjer bi se lahko varno vkrcal na letalo za Ekvador. Vendar se to kljub številnim pozivom in pogajanjem ekvadorske vlade še ni zgodilo.
Potem ko je švedsko sodstvo prekinilo preiskavo proti avstralskemu novinarju, so mu britanski sodniki maja lani zagrozili z aretacijo, če zapusti veleposlaništvo, ker je po aretaciji, ki jo je zahtevala Švedska, leta 2012 prekršil pogojno izpustitev. Britanci bi ga po vsej verjetnosti izročili ZDA, kjer je po izjavah generalnega tožilca Jeffa Sessiona kazenski postopek proti Assengeu še vedno »prioriteta«, medtem ko je direktor Cie Mike Pompeo označil Wikileaks za »sovražno tajno službo«.
Za novo ekvadorsko vlado, ki jo vodi Lenin Moreno, je Assange nezaželeni gost in bi se ga radi čim prej znebili. Lani so mu podelili ekvadorsko državljanstvo zato, da bi ga imenovali za člana njihove diplomatske misije v Veliki Britaniji in mu tako zagotovili imuniteto, a je vlada v Londonu nemudoma sporočila, da tega ne bo sprejela. Nekdanja ekvadorska zunanja ministrica in sedanja predsednica skupščine OZN Maria Fernanda Espinosa se je januarja poskušala pogoditi z britansko vlado, a ji to ni uspelo. Assangea je pred tem prisilila k podpisu listine, ki ga zavezuje, da ne bo pisal sporočil, ki bi pomenila vmešavanje v odnose z drugimi državami.
Bolje biti črv kot kača
A avstralski novinar se dogovora ni držal in je po twitterju denimo izrazil podporo Kataloncem, po nemški aretaciji Carlesa Puigdemonta pa je zapisal: »Zdaj ima Nemčija svojega prvega političnega zapornika.« Prav tako je izrazil svoje nasprotovanje odločitvi Therese May v zvezi z izgonom ruskih diplomatov, zaradi česar mu je ekvadorska vlada Morene prekinila telefonsko in internetno komunikacijo. To se je zgodilo dan zatem, ko je Assange odgovoril na izjavo britanskega državnega sekretarja Alana Duncana, ki je v parlamentu dejal: »Gre samo za vprašanje časa, kdaj bo ta bedni črv zapustil veleposlaništvo in se vdal.« Assange mu je odgovoril: »Bolje je biti črv, zdravo bitje, ki plemeniti zemljo, kot kača.« Novi ekvadorski zunanji minister Jose Valencia je ob tem v četrtek izjavil, da »ne more biti azilant za vedno; ni mišljeno, da bi azil trajal leta in leta in da ne bi prišli do točke, ko je treba položaj vnovič proučiti, saj pomeni tudi kršitev pravic azilanta«.
