Ko so na ljubljanski mestni občini snovali občinsko strategijo za mlade v obdobju med letoma 2016 in 2026, so ugotovili, da so nekateri podatki, na katere bi se lahko oprli, pomanjkljivi oziroma da nekaterih že opravljenih raziskav ni mogoče prenesti na Ljubljano. Zato so v sodelovanju z Metko Kuhar, redno profesorico za področje socialne psihologije, ki deluje kot raziskovalka in predavateljica na več fakultetah, med drugim izvedli raziskavo z naslovom Dolgoročno spremljanje izvajanja strategije MOL za mlade 2016–2025. Raziskava omogoča poglobljen vpogled v položaj mladih v Ljubljani, predvsem na področjih, ki so poudarjena v občinski strategiji za mlade.
Raziskava se tako osredotoča na vključenost mladih v mladinsko delo, njihovo preživljanje prostega časa, izobraževanje, zdravje, zaposlovanje in osamosvajanje. V raziskavi je sodelovalo 793 mladih, starih od 15 do 29 let, ki živijo in/ali delajo na območju Mestne občine Ljubljana. »Približno 53 odstotkov anketirancev ima v ljubljanski občini stalno prebivališče, kar 96 odstotkov je v Ljubljani od petkrat do sedemkrat na teden. Skoraj 49 odstotkov anketirancev je bilo moških, povprečna starost sodelujočih pa dobrih 22 let,« je nekaj lastnosti sodelujočih strnila Kuharjeva.
Najpogosteje v parke in nakupovalna središča
Med pomembnejšimi dejavnostmi v vsakdanjem življenju so mladi omenili druženje s prijatelji in partnerji, pomemben jim je tudi čas, ki ga posvetijo sebi ter poslušanju glasbe, dodatnim izobraževanjem in športnim aktivnostim. Kar devetdeset odstotkov mladih je druženje s prijatelji opisalo kot zelo pomembno. Največkrat za druženje izberejo Tivoli in druge parke ali ulice, nakupovalna središča in športu namenjene lokacije. Dobra tretjina vprašanih je odgovorila, da so se v zadnjem času družili na Metelkovi, petina je omenila avtonomno tovarno Rog.
»Nekateri izsledki so precej stereotipni, denimo pri mladih moških je večja verjetnost druženja na športnih igriščih, pri mladih ženskah pa v nakupovalnih središčih,« je opisala Kuharjeva in opozorila na velik delež (76,7 odstotka) mladih, ki so se v zadnjem letu družili v katerem od nakupovalnih centrov.
Vsaj enkrat na teden muzej, galerijo, gledališče ali kinematograf obišče zgolj nekaj odstotkov mladih, večina anketirancev, 62,2 odstotka, je odgovorila, da gredo v muzej enkrat na leto ali manj, dobrih 72 odstotkov mladih gre tolikokrat tudi v katero od galerij. »Galerije in gledališča (naj)pogosteje obiskujejo dijaki, predvsem tisti z višjim uspehom,« je pojasnila Kuharjeva in dodala, da je to verjetno povezano z obveznimi obiski kulturnih ustanov med srednješolskim izobraževanjem.
V mladinske centre zaradi druženja
Največ enkrat na leto mladi obiščejo katerega od enajstih mladinskih centrov. Tistih, ki so v mladinskem centru vsaj enkrat na teden, je le slabe tri odstotke. »Skoraj tri četrtine mladih še ni bilo v nobenem centru. Pogostejši redni obiskovalci mladinskih centrov so mladi moški, mladi s slabšim učnim uspehom v osnovni in srednji šoli ter tisti, ki imajo stalno prebivališče v Ljubljani,« pojasnjuje Kuharjeva. Večina jih tja zahaja zaradi druženja, nekateri se udeležujejo delavnic in usposabljanj, sodelujejo v projektih ali tam obiskujejo počitniške aktivnosti.
Skoraj dve tretjini mladih je sicer zadovoljnih s tem, kako preživljajo prosti čas, kaže raziskava, nekoliko manj (dobrih 43 odstotkov) pa s tem, koliko imajo prostega časa na voljo. Slaba tretjina anketirancev pogreša v Ljubljani več prostorov za druženje, podoben delež jih pravi, da je v mestu premalo dogodkov za mlade.
