Katere naložbe izbirati v času trgovinskih vojn?

Eden pomembnih dejavnikov, ki so letos določali donosnost kapitalskih trgov, je vsekakor začetek trgovinske »vojne« ameriškega predsednika Trumpa, ki vedno znova preseneti z novimi ukrepi. Vseeno so ti trgovinski ukrepi (s ciljem zaščititi domače gospodarstvo) v določeni meri samo pogajalska taktika – torej veliko dima in bolj malo ognja. Je pa treba upoštevati, da Trump stopnjuje ukrepe, saj je v tem tednu napovedal dodatne ukrepe proti Kitajski v vrednosti 450 milijard dolarjev. Trgi take dogodke ovrednotijo kot povečanje tveganja, zato vrednost delnic upade. Vseeno pa vse regije, sektorji oziroma posamezna podjetja niso bili tarča teh ukrepov oziroma so bili različno prizadeti. Regijsko gledano so Trumpovi ukrepi uperjeni predvsem proti Kitajski, delno tudi proti Evropi, Mehiki in Kanadi. Če gledamo z vidika ameriških podjetij, je ključno to, ali podjetje svoje prihodke ustvarja iz domačih proizvodnih virov ali je odvisno od surovin oziroma uvoza iz držav, proti katerim je ukrepe usmeril Trump. »Trpela« pa bodo tudi ameriška podjetja, ki prodajo ustvarjajo na tistih trgih, ki bodo proti ZDA uvedli protiukrepe. Tako lahko vidimo, da so letos najslabše donose dosegla stara industrijska, globalna podjetja, ki jih ukrepi najbolj prizadenejo. Na drugi strani imamo storitveni sektor oziroma predvsem informacijske storitvene dejavnosti, kamor lahko prištejemo globalne igralce, kot so Google, Amazon, Facebook, ki se jih carinski ukrepi neposredno ne dotaknejo. Bistveno bolje letos delajo tudi tako imenovana small cap podjetja – podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo, ki niso vključena v glavne ameriške indekse, kot sta S & P 500 in Dow Jones. Ta podjetja večino prihodkov ustvarijo na domačih tleh in tudi niso pomembneje prizadeta z višjo ceno proizvodnih virov. Tako ima denimo industrijski indeks Dow Jones letos celo negativno donosnost, najbolj znani ameriški indeks S & P 500 slabe tri odstotke, indeks Rusell 2000, v katerega je vključenih 2000 podjetij z nižjo tržno kapitalizacijo, pa dosega več kot 10-odstotno donosnost (vse merjeno v dolarjih). Vse to kaže, da Trumpovi ukrepi imajo posledice in da je temu treba prilagoditi strategijo investiranja in predvsem regijsko in panožno alokacijo. Drug pomemben dejavnik letos je seveda gibanje dolarja v primerjavi z drugimi valutami. Zaradi nedavnega zvišanja ključne obrestne mere v ZDA in pričakovanih letošnjih dodatnih dvigov (in tudi napovedanih v letu 2019) in ob dejstvu, da ECB na drugi strani nerazumno čaka z zategovanjem monetarne politike, se dolar krepi. Tako so zaradi močnega dolarja v nemilosti predvsem ameriške multinacionalke, ki večji delež prihodkov ustvarijo zunaj ZDA.