Tako kot doživljamo eksplozijo podjetniških idej in zagonskih podjetij med mladimi v Sloveniji, tudi v naših sosednjih državah opažajo podobne težnje. Sveže ideje in želje po podjetniškem sodelovanje se tako porajajo tudi med mladimi zamejskimi Slovenci. »Imamo dva problema: mladi preprosto ne gledajo čez mejo ali pa se ne zavedajo potencialov, ki so v regiji. Skupni gospodarski prostor ponuja številne priložnosti ne samo Slovencem v Sloveniji, temveč tudi tistim za mejo,« dve ključni težavi izpostavi Andrej Hren, generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze iz Celovca.

Da bi mlade podjetne slovenske zamejce iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske povezali, so zanje vsa štiri krovna gospodarska zamejska združenja ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravila niz srečanj v okviru Mreže Alpe Jadran. Na njih približno 30 mladih spoznava različne razmere in sisteme podjetništva v vseh štirih državah, predvsem pa pletejo stike za morebitno poznejše poslovno sodelovanje.

Mojster je tisti, ki obvlada lokalne jezike

»Namen je povezati zamejske Slovence, ki razmišljajo o podjetništvu. Želimo jih navdušiti, da se naučijo jezikov v tem prostoru. Kdor poleg angleščine obvlada lokalne jezike, tisti je res mojster. Poleg tega je zelo pomembno poznavanje lokalne kulture,« meni pobudnik srečanj Felix Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Za začetek so pripravili niz štirih srečanj, ki se bodo odvila v vseh štirih sosednjih državah, a prepričan je, da tovrstno povezovanje potrebuje stalno pozornost in kontinuiteto.

Mladi zamejci so se pred kratkim mudili v Trstu. Tržačan Nik Kalc je dijak srednje trgovske šole, trenutno je na praksi in vesel možnosti, da lahko plete mrežo poznanstev in se izobražuje na poslovnem področju. O možnostih za zaposlitev na Tržaškem se še ni zanimal, saj je pred njim še eno leto srednje šole in najverjetneje tudi študij na univerzi, vsekakor pa mu je podjetništvo blizu.

Tudi Tržačanka Tereza Stavar v rokavu še nima prave podjetniške ideje, se je pa zato srečanja udeležila zaradi spoznavanja in druženja. »Če bom kdaj imela poslovno idejo, bom imela povezave že stkane,« meni študentka gradbenega inženirstva.

Inovacija za čiščenje balastnih voda

S pravo poslovno idejo pa je na srečanje iz hrvaške Reke prišla Martina Cvetković, ki ima na Reki svoje zagonsko podjetje. Študirala je v Ljubljani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in v okviru svojega doktorskega študija razvila inovativno tehnologijo za prečiščevanje tekočin. »V prvi vrsti je bila inovacija namenjena ladjam, ki v pristaniščih v morje spuščajo balastne vode. Primerna je tudi za prečiščevanje drugih tekočin, za bazene, prehrambeno industrijo. Za inovacijo sem na Hrvaškem prejela nagrado gospodarskega ministrstva za najboljšo idejo lanskega leta, med dvajset najboljših idej se je moja inovacija uvrstila tudi na evropskem tekmovanju v Estoniji. Interes za razvoj te ideje je, sedaj se ukvarjam s promocijo,« pojasnjuje mlada inovatorka. Meni, da so prav povezave, poznanstva in številni vzpostavljeni stiki v poslovnem svetu zelo pomembni. »Mogoče se mi tako kakšna priložnost odpre tudi v Sloveniji,« se nadeja.

Srečanja v Trstu se je udeležila tudi njena someščanka Ana Brusić. »Verjamem v to, da se je treba povezovati interdisciplinarno in internacionalno,« pove arhitektka, ki upa, da bo čez kakšno leto že lahko odprla svoje podjetje.

Med birokracijo in nagajanjem

Kakšne so pravzaprav razmere za poslovanje v zamejstvu, za katerega so značilne velike regionalne in nacionalne neenakosti? Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in njegov celovški kolega Wieser si delita različni izkušnji. Medtem ko se slovenski podjetniki v Italiji (teh je nekaj manj kot 1000) srečujejo s zgolj s številnimi birokratskimi zahtevami in kompleksnim administrativnim sistemom, v Avstriji slovenski podjetniki večkrat naletijo tudi na nagajanje.

»Če gre krovec z Raven na Koroškem pokrivat streho v Pliberk in mu bo ob inšpekcijskem pregledu manjkal zgolj en dokument, bo policija kaznovala naročnika del z 10.000 evri. Največ ovir pri prostem pretoku meje je z delovno silo, ker hočejo prestrašiti ljudi, da ne bi več prehajali čez mejo. So namreč cenovna konkurenca domačim podjetnikom,« pojasnjuje Wieser in dodaja, da bo tukaj svojo vlogo morala odigrati tudi slovenska država.