Mnoge spletne strani ponujajo odgovore na vprašanje, kdo je najboljši nogometaš vseh časov. Celo filmska spletna stran imdb ima mnenje o tem – po njihovem, recimo, je najboljši Messi, drugi je Pele, Christiano Ronaldo je peti in, presenečeni boste, za njih je deseti najboljši nogometaš vseh časov Sergio Busquets. No, ja. Gre za lestvice, ki niso merljive, ki ničesar ne morejo dokazati s številkami. Na njih zmagujejo Pele ali Maradona ali Ronaldo ali Messi. Hecno, med še živečimi uporabniki interneta bi težko našli koga, ki je videl celo tekmo Pelejeve igre. In če bi takšno tekmo videli – v črno-beli tehniki na posnetku z eno, ne ravno najbolje postavljeno kamero, bi ugotovili, da zelo težko preverimo njegovo tehniko. Kakorkoli, na naši lestvici so danes nogometaši, ki so največkrat zatresli mrežo na svetovnih prvenstvih (gre za število golov na tekmo); kjer je številka enaka, smo dali prednost tistemu, ki je zadel prej.

Sándor Kocsis, (Madžarska) 2,20

Madžarski napadalec je igral samo na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Švici, kjer so Madžari dosegli drugo mesto. V finalu so jih premagali Zahodni Nemci s 3 : 2. Nogometaš, rojen v Budimpešti (1929–1979), je na prvenstvu na 5 tekmah dosegel kar 11 golov in je po številu zadetkov pred začetkom prvenstva v Rusiji šesti najboljši strelec vseh časov na svetovnih prvenstvih. V finalu proti Nemcem ni zadel, v polfinalu je dal Urugvajcem dva gola, oba v podaljšku. V četrtfinalu je dal dva gola Brazilcem, v predtekmovanju pa je dal tri gole Južnim Korejcem in kar štiri gole Zahodnim Nemcem. Sándor Kocsis je za madžarsko reprezentanco odigral 68 tekem in zadel 75 golov. Največji del klubske kariere je igral za Honved iz Budimpešte, za katerega je v 160 tekmah zabil 177 golov. Po ruskem posredovanju na Madžarskem se je Kocsis odločil za emigracijo. Za Barcelono je odigral 75 tekem in zadel 45 golov. Po koncu nogometne kariere je postal trener, a ga je prezgodnja smrt zaustavila še pred večjimi uspehi.

Just Fontaine, (Francija) 2,17

Rodil se je francoskemu očetu in španski materi v Marakešu leta 1933 in svoje prve nogometne korake opravil v Casablanci. Leta 1953 se je preselili k Nici, a je največji del kariere igral za Reims, kjer je v 131 tekmah dosegel 122 golov. Za reprezentanco je odigral 21 tekem, na katerih je dosegel 30 golov, najpomembnejših 13 na svetovnem prvenstvu leta 1958 na Švedskem. Paragvajcem je dal tri gole, dva Jugoslovanom in severnim Ircem, enega Škotom, enega Brazilcem in štiri ob zmagi nad Zahodnimi Nemci za tretje mesto.

Guillermo Stábile, (Argentina) 2

Argentinski nogometaš je velik del svoje kariere odigral v Italiji in Franciji, največji pečat pa je pustil v Genovi. Kasneje je postal eden najpomembnejših trenerjev vseh časov, argentinsko državno reprezentanco je vodil od leta 1939 do leta 1961 na 127 tekmah. Stábile (1905–1966) je bil najboljši strelec prvega svetovnega prvenstva v Urugvaju leta 1930. Odigral je štiri tekme in zabil osem golov. Tri gole je dal proti Mehiki, dva proti Čilu in Združenim državam ter enega v finalu proti Urugvaju, ko je Argentina izgubila s 4 : 2.

Josef Hügi, (Švica) 2

Švicarski napadalec je šele 36. najboljši strelec vseh časov na svetovnih prvenstvih, a je svojih šest golov zabil na samo treh tekmah na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Švici. Tri gole je dosegel na dveh tekmah Švice z Italijo, tri pa na tekmi z Avstrijo, ko so Švicarji izgubili s 7 : 5 in dosegli peto mesto. Mimogrede, Josef Hügi je za reprezentanco odigral 34 tekem in dosegel 22 golov, bolj neverjetna pa je številka njegovih klubskih nastopov: za FC Basel je od leta 1948 do leta 1962 odigral 320 tekem in dosegel 244 golov.

Oleg Salenko, (Rusija) 2

Ruski nogometaš je odigral tri tekme, na katerih je dosegel šest golov, in sicer leta 1994, ko je bilo svetovno prvenstvo v ZDA. En gol je zabil Švedom, na tekmi, ki so jo Rusi izgubili s 3 : 1. Kar pet golov je natresel Kamerunu (največ v zgodovini prvenstev), Rusi so zmagali s 6 : 1, tekmo z Brazilijo pa so Rusi izgubili in se niso uvrstili v naslednji krog tekmovanja. Nogometaš, rojen v Leningradu, je za Rusijo zbral samo osem nastopov, drugače pa je največ igral za Dinamo iz Kijeva, kjer je zbral 91 nastopov in zabil 28 golov.

Leônidas, (Brazilija) 1,60

Na lestvici najboljših strelcev svetovnih prvenstev je na 23. mestu z osmimi goli brazilski napadalec (1913–2004). Nogometaš, ki je največ klubskih tekem odigral za Sao Paolo (211 nastopov – 144 golov), je svoje gole dosegel na petih tekmah na prvenstvih leta 1934 v Italiji in leta 1938 v Franciji. Na prvem je zadel ob porazu s Španijo s 3 : 1. Na drugem je trikrat zadel proti Poljski, po enkrat na dveh tekmah s Češkoslovaško in dvakrat v polfinalu, ko so izgubili s Švedsko. Leônidas velja za nogometaša, ki je izumil strel s škarjicami.

Eusébio, (Portugalska) 1,50

Preden je prišel Ronaldo, so Portugalci imeli Eusébia, v Mozambiku rojenega (1942–2014) napadalca, ki je največji del kariere igral za lizbonsko Benfico, za katero je nabral 301 tekmo ter več kot gol na nastop – 317 golov. Za reprezentanco je zbral 64 nastopov, na katerih je dal 41 golov. Leta 1966, ko je bilo svetovno prvenstvo na Otoku, je bila Portugalska tretja in Eusebio je zabil en gol Bolgarom ter dva Brazilcem v predtekmovanju, potem pa do konca še štiri gole Severnim Korejcem, po enega pa Angležem in Sovjetom v tekmi za tretje mesto.

Ademir, (Brazilija) 1,33

Ademir Marques de Menezes (1922–1996) je dosegel osem golov v šestih tekmah na svetovnem prvenstvu leta 1950 v Braziliji; 23. najboljši strelec prvenstev je zadel dva gola proti Mehiki, enega proti Jugoslaviji in Španiji ter štiri proti Švedski. V finalu, ko so Brazilce premagali Urugvajci, ni bil uspešen, čeprav je njegovo reprezentanco bodrilo kar 200.000 gledalcev. Ademir je bil sicer napadalec kluba Vasco da Gama (1942–1956), za katerega je skupaj odigral kar 330 tekem in dosegel 345 golov. Za Brazilijo ima 39 nastopov z 32 goli.

Pedro Cea, (Urugvaj) 1,25

Napadalec iz Montevidea (1900–1970) je na štirih tekmah prvega svetovnega prvenstva v Urugvaju dosegel pet golov na štirih tekmah. V predtekmovanju je dal enega Romuniji, v polfinalu pa ob zmagi Urugvaja proti Jugoslaviji 6 : 1 kar tri gole. Enega je dosegel še v finalu, ko so Urugvajci premagali Argentince s 4 : 2. Cea je v svoji karieri igral za kluba Lito in Nacional, drugače pa ima za reprezentanco od leta 1923 do leta 1932 27 nastopov, na katerih je zadel 13 golov. V štiridesetih letih je bil kratek čas tudi selektor Urugvaja.

Silvio Piola, (Italija) 1,25

Leta 1938 je na svetovnem prvenstvu v Franciji na štirih tekmah dosegel pet golov. Napadalec iz Lombardije (1913–1996), ki je v tistih letih igral za rimski Lazio, je zadel v osmini finala proti Norveški v podaljšku, dvakrat je premagal vratarja v četrtfinalu proti Franciji in dvakrat v finalu, ko je Italija premagala Madžarsko s 4 : 2. Piola je med leti 1929 in 1954 igral za Pro Vercelli, Lazio, Torino, Juventus in Novaro. Skupaj 619 tekem in 333 golov. Zbral je 34 nastopov za azzure in v tej vlogi dosegel 30 golov.