Na otok sužnjev
Dakarju se pozna, da je najbolj razvita regija v državi, uzremo lahko tudi nekaj znanih evropskih oziroma francoskih veleblagovnic, cene nastanitev, pa čeprav precej osnovnih, ne zaostajajo za našimi. Za dvoposteljno sobo v hotelu s tremi zvezdicami, ki je bil obnovljen nekoč v davnih devetdesetih, bomo zelo hitro plačali okoli 50 evrov. V Dakarju oziroma njegovi okolici si je vredno ogledati še otok sužnjev Goree, ki je nekakšna izstopna postaja trgovanja z ljudmi proti Ameriki, ter prijetno rožnato jezero Retba na severovzhodu Dakarja, ki je svojo zanimivo barvo dobilo zaradi visoke vsebnosti soli.
Nepozabno potovanje z avtobusom
Pot nas je nato odpeljala približno 300 kilometrov severneje, v mesto Saint Louis, nekdanjo kolonialistično prestolnico, zdaj pa živahno zgodovinsko zaščiteno mesto. Leži blizu več nacionalnih parkov, kjer si lahko ogledamo redke vrste ptic, zato je ta regija raj za ornitologe.
Naslednja postaja je bila regija Casamance, ki leži na skrajnem jugu Senegala, prečkati pa je bilo treba Gambijo, kar ni bila zares preprosta naloga – zahteve za vizum so skrajno dvoumne, vsaka država si jih razlaga po svoje, težavo pa kot ponavadi reši že bankovec za deset evrov v žepu uradnika na meji. Tudi potovanje z avtobusom je poglavje zase. Za dobrih 500 kilometrov dolgo pot je avtobus porabil 27 ur, z nešteto postanki in nerazumljivimi čakanji na neznano kaj. Vseeno se je pot izplačala. Ziguinchor, ki leži v osrčju regije Casamance, je pristno afriško tropsko mesto s prijaznimi ljudmi in lepo naravo. Le cene ostajajo glede na razvitost in prvobitnost prebivalcev precej visoke. Na splošno se zdi, da je v Senegalu in Afriki nasploh vsaka stvar ali storitev, ki po kakovosti ali urejenosti malce izstopa iz afriškega povprečja, ocenjena veliko višje kot v Evropi.
Sledila je vrnitev v Dakar. Tokrat je vožnja trajala »le« 20 ur, sledilo je še nekaj ogledov po prestolnici. Dva tedna potepanja po tej afriški deželi sta pustila mešane občutke. Prijazni ljudje in v osnovi lepa narava, ki pa jo marsikje kazijo ogromne količine smeti. Pa tudi izjemno slabe prometne povezave in splošen kaos pri skorajda vsaki zadevi niso za vsakega popotnika – vendar ravno takšna popotovanja ostanejo v spominu.
Anže Furlan
