Prav gotovo je dovolj, če smo zavarovalniški strokovnjaki ali pa če poznamo zaupanja vrednega licenciranega zavarovalnega zastopnika in smo temu primerno zavarovali svojo nepremičnino. Če pa smo jo zavarovali zgolj zaradi zavarovanja, ker je menda to dobro, je to že druga zgodba. Lahko da se nam vrsto let res ne bo zgodilo nič nesrečnega in nas zato ne bo bolela glava. Do trenutka, ko nas bo po njej udarilo kaj sicer predvidljivega, a nepričakovanega. Da se v takem primeru ne bi najprej razočarano razjezili nad zavarovalnico, še pravi čas preverimo, ali sploh razumemo vsebino svoje zavarovalne police oziroma ali sami lahko iz nje razberemo, kdaj in kolikšno povračilo škode lahko pričakujemo ob nezgodnem primeru. Če smo polico le podpisali, ko smo samo »izbrali« najnižjo premijo, nas bo glava morda hudo bolela, pa ne samo zaradi nezgode.
Razumevanje zavarovalniških pojmov
Zato je pomembno, da najprej razumemo pojem zavarovalna vsota, ki je z zavarovalno pogodbo določen najvišji znesek jamstva zavarovalnice. Z njo je določena obveznost zavarovalnice za izplačilo škode in je tudi osnova za izračun premije. Določi jo lahko zavarovalec sam, bolj primerno je seveda da je določena sporazumno z zavarovalnico. Da bi dobili povrnjeno primerno odškodnino ob škodnem dogodku, mora biti zavarovalna vsota enaka vrednosti zavarovanega premeta. Prav tu pa se utegnejo skrivati podrobnosti, ki lahko privedejo do napačnih pričakovanj zaradi nerazumevanja določenih postavk. Zavarovalna vrednost je namreč objektivna vrednost zavarovanega predmeta in določa višino zavarovalnine za materialno škodo.
Osnove in način določanja zavarovalne vrednosti so opredeljeni v zavarovalnih pogojih. Pri izplačilu premoženjskih škod velja pravilo, da lahko zavarovalnica izplača škodo le v višini nadomestitve dejanske škode. Gre za najvišjo možno zavarovalnino, ki jo lahko zavarovalnica izplača ob nastanku zavarovalnega primera. Na višino izplačila škode pa med drugim poleg dejanske škode vplivata tudi zavarovalna vsota in zavarovalna vrednost. Slednja je lahko sklenjena na trenutno ocenjeno vrednost nepremičnine, ki pa ni tržna vrednost temveč gradbena vrednost, določena z gradbenimi standardi. V zavarovalniški terminologiji je dejanska zavarovalna vrednost objekta gradbena vrednost nove zgradbe, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti (amortizacija oziroma odpisana vrednost). Preprosto povedano: pri hiši, stari dvajset let, za katero bi bilo sklenjeno zavarovanje na dejansko vrednost, bi bili pri popolnem uničenju, recimo pri požaru, upravičeni do izplačila zavarovalnine glede na dotrajanost oziroma starost materialov – 20 let.
Nova gradbena vrednost
Zavarovanje nepremičnine pa se lahko sklene na zavarovalno vrednost, ki je nova gradbena vrednost, kar je bolj primerno. Nova vrednost objekta je namreč gradbena vrednost nove zgradbe. To je cena, ki zajema stroške gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del in vgrajene opreme. V tem odškodninskem načinu je zavarovalna vrednost zavarovane nepremičnine ali stvari enaka vrednosti novih stvari po kraju, kjer se te stvari nahajajo. Zavarovanje na novo vrednost pomeni, da v primeru škode ne bo upoštevana manjša vrednost premoženja zaradi obrabe ali starosti, temveč bo zavarovalnica zavarovancu priznala odškodnino v vrednosti nove stvari.
Če za zavarovalno vrednost določimo znesek, ki je nižji od zavarovalne vrednosti objekta, govorimo o podzavarovanju. V takem primeru zavarovalnica ob škodnem dogodku plača škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, kar pomeni, da je izplačana zavarovalnina nižja od dejanske škode. In nasprotno: kadar je zavarovalna vsota višja od zavarovalne vrednosti zavarovanega predmeta, gre za nadzavarovanje. V tem primeru zavarovanec plačuje višjo premijo, toda ob nastanku škodnega primera zaradi načela prepovedi obogatitve iz zavarovanja kljub temu, da je plačal previsoko premijo, lahko dobi povrnjeno le dejansko škodo. Zato je določanje prave zavarovalne vsote tako pomembno.
Izpostavljenost rizikom
Ko se odločamo, za kaj vse bomo zavarovali svoj dom, je primerno razmisliti, ali smo kateri od nevarnosti še posebno izpostavljeni (bližina rek, hribov, višja nadmorska višina …). Hišo lahko zavarujete proti različnim nevarnostim: vlom in rop, požar, potres, poplava, toča, udar strele, zemeljski plaz, teža snega, razbitje stekla, vihar … Zato je pomembno, da nam zavarovalni zastopnik natančno in razumno razloži, kaj vse krijejo posamezna zavarovanja in ponujani paketi. Kaj še lahko dodatno zahtevamo sami, kdaj in kako lahko posamezne postavke spremenimo v prihodnosti. Kakšna je ročnost pogodb. In nenazadnje, pod kakšnimi pogoji lahko zavarovalnico zamenjamo, če se tako odločimo. (ktm)
