Brežiško hidroelektrarno (HE) so slavnostno predali namenu 27. septembra 2017, v začetku oktobra sta jezovna zgradba in akumulacijski bazen začela poskusno obratovati. Toda vsi infrastrukturni posegi, ki jih predvideva državni prostorski načrt za HE Brežice, še niso v celoti izvedeni, med drugim tudi nadomestni habitati v bližini krškega Racelanda in naselja Spodnji Stari Grad.
Če zgodbo, ki se je v zadnjih mesecih precej zapletla, poenostavimo: državno podjetje Infra, zadolženo za izvedbo infrastrukture ob spodnjesavskih hidroelektrarnah, habitata ne more urediti, dokler na tem območju poteka izkopavanje gramoza oziroma dokler Infra ne pridobi zemljišča. Krškemu podjetju Kostak je namreč ministrstvo za infrastrukturo nedavno podaljšalo koncesijo za izkoriščanje gramoza do leta 2023.
Koncesija za izkopavanje gramoza podaljšana do 2023
Gre za 15 hektarjev zemljišč, ki so v lasti brežiškega podjetja HPG, njegov lastnik pa je Kostak. Območje je že od 80. let dalje predvideno za pridobivanje mineralnih surovin, ob umeščanju HE Brežice v prostor pa je bilo predvideno, da območje postane del nadomestnih habitatov. Ti imajo poleg naravovarstvene funkcije tudi vlogo blažilnika pri prelivanju voda prek visokovodnega razbremenilnika, saj bi se presežek vode razlil na ta območja, s tem pa bi zaščitili nuklearko in širše območje, pojasnjujejo v Kostaku.
Rešitev je torej odkup potrebnih zemljišč in prenos koncesije na Infro. O tem je nadzorni svet Infre razpravljal septembra lani, vendar direktorju Vojku Sotošku ni dal soglasja za sklenitev pogodbe. Kot so nam pojasnili v nadzornem svetu, ki ga vodi Tanja Bolte, sicer generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, soglasja niso podali, ker so bile »ugotovljene določene nepravilnosti«. Zato so nadzorniki od poslovodstva zahtevali »določene aktivnosti, ki so že bile izvedene«. Na dodatna pojasnila, za kakšne nepravilnosti je šlo in kakšne aktivnosti naj bi izvedla Infra, še čakamo.
So pa zapisali, da »se nadzorni svet strinja, da je poplavna varnost na prvem mestu in da je treba aktivnosti usmeriti v reševanje tega problema.« Hkrati dodajajo, da je Infra novembra lani prejela dopis Uprave RS za jedrsko varnost, v katerem ta navaja, da »z vidika njihovega nadzora trenutna situacija ne vodi k poplavni ogroženosti nuklearke. Nadzorni svet želi nastalo situacijo rešiti v čim krajšem možnem času.«
Župan: poplavna varnost ni odvisna od habitatov
Kot pravijo v Kostaku, je bilo v državnem proračunu leta 2017 za nakup zemljišč, ureditev nadomestnih habitatov ter zagotovitev poplavne varnosti zagotovljenih 3,2 milijona evrov. Ceno zemljišč in vrednost nadomestila za poslovno škodo, ki bi jo utrpel Kostak zaradi izpada prihodka po prenosu lastništva zemljišč in koncesije na Infro, je določil neodvisni cenilec. Toda do dogovora, kot rečeno, ni prišlo. Zato je Kostak konec lanskega leta tudi zaprosil za podaljšanje koncesije.
Da neizvedba habitatov ne vpliva na poplavno varnost, pa je prepričan krški župan Miran Stanko. »Gre zgolj za nadomestni življenjski prostor za nekatera živa bitja, ki so primarnega izgubila z izgradnjo hidroelektrarne. Nadomestni habitati niso namenjeni poplavni varnosti. Glavno razlivno območje je dolvodno na desnem bregu Save,« pravi Stanko, »sicer pa je spor izključno stvar Kostaka in Infre. Da je občina solastnica Kostaka, pri tem ne igra prav nikakršne vloge.«
Kdo bo odgovoren, če pride do poplave?
Občina Krško je po javno dostopnih podatkih 43-odstotna lastnica tega velikega komunalnega in gradbenega podjetja. Občinski svetniki so prek svojih dveh članov v nadzornem svetu skušali doseči, da bi se Kostak odpovedal koncesiji za črpanje gramoza. V maju so sklep o tem sprejeli, njegovo izvajanje pa je nato po posvetovanju s pravno službo župan Stanko zadržal in ga dal na junijski seji prejšnji teden v ponovno obravnavo. Tokrat so svetniki sklep zavrnili, saj se je večina, kot kaže, strinjala z županom, da bi Kostak v primeru, če bi se odpovedal koncesiji, utrpel gospodarsko škodo, ki bi jo potem moral povrniti tisti, ki je podjetje v to prisili. Res pa je tudi, da člana nadzornega sveta nista dolžna slediti navodilom občinskega sveta, je po poročanju Dolenjskega lista na zadnjih dveh sejah pojasnjeval župan.
Svetniki so se med drugim odločili, da občina ne bo dala soglasja k uporabnemu dovoljenju za HE Brežice, dokler Infra ne bo izvedla vseh ureditev v skladu z državnim prostorskim načrtom, torej tudi habitatov. Ob tem pa se sprašujejo, kdo bo odgovoren, če bo vendarle prišlo do (pre)visokih voda.
