Kdo ve, kaj reprezentancam pomaga, da na svetovnem prvenstvu zmagajo. Mehičani so prepričani, da je to bog, saj so pred tekmo v svojem baznem taboru imeli skupno molitev, ki je bila očitno uslišana. K vsemogočnemu se zaklinja tudi Lionel Messi, ki je za argentinske časopise že pred prvenstvom izjavil, da bo, če bodo svetovni prvaki, peš romal v Marijino svetišče San Nicolas približno 50 kilometrov od svojega rojstnega kraja Rosario. Za zdaj se glede na igro njegove ekipe zdi, da Argentincu ne bo treba na romanje. Sicer pa to ne bi bilo prvo zahvalno romanje nogometašev. Andres Iniesta je leta 2010 po španskem zmagoslavju odromal v Compostello.
Če ne bog, potem nogometaše lahko motivira denar. Legendarna je zgodba ganskih nogometašev, ki se pred prvenstvom leta 2014 niso hoteli vkrcati na letalo, ker so menili, da jim domača nogometna zveza ne bo izplačala obljubljenih nagrad. Zahtevali so izplačilo v gotovini, zato je ganska vlada skupaj z nogometaši vkrcala še kovček s tremi milijoni dolarjev in vse skupaj poslala v Brazilijo. Letos so najvišje nagrade nacionalnih zvez za naslov prvaka obljubljene Brazilcem (800.000 evrov) in Špancem (825.000 evrov). Precej manj, le 350.000 evrov, je obljubljeno Nemcem. Na nogometaša seveda. Poleg 38 milijonov dolarjev, ki jih ekipa dobi od Fife.
Okradeni pevec in tatinski navijači
Denarne težave je v Rusiji imel tudi kolumbijski navijač Juan Luis Londoño, sicer pevec z vzdevkom Maluma. V Rusijo je prišel navijat za svojo ekipo, se nastanil v moskovskem hotelu Four Season, še preden pa si je ogledal prvo tekmo, je policiji naznanil, da so mu neznanci iz hotelske sobe ukradli za 787.000 dolarjev nakita in ur. Ni znano, ali so ukradeno zlatnino že našli, pevec pa se je po hitrem postopku vrnil v domovino.
Kamor bi verjetno najraje odšla tudi skupina švicarskih navijačev, ki je med potjo na ogled tekem svoje ekipe s pomočjo navigacije zašla daleč stran od stadiona in se znašla na frontni črti meje med Ukrajino in Rusijo. Rostov na Donu, kjer igra švicarska reprezentanca, je namreč le 60 kilometrov oddaljen od nemirne meje. Kar je manj, kot je imela do stadiona druga skupina švicarskih navijačev – ti so si hotel rezervirali v Rostovi Velikem in ne v Rostovu na Donu, kjer so nogometne tekme. Napačni Rostov je od pravega Rostova oddaljen 1281 kilometrov. Pri iskanju hotela in stadiona v pravem mestu jim je pomagala policija, ki je, mimogrede, v enem tednu prvenstva aretirala osem tujih navijačev. Prvi je Perujec, ki so ga po hitrem postopku obsodili na dva meseca zapora zaradi žeparjenja – na Rdečem trgu je tajskemu turistu ukradel 200 evrov. Drugi Perujec je ukradel vstopnico za tekmo med Nemčijo in Mehiko in so ga tudi poslali v zapor. Iranca so po krivem obtožili, da je okradel brazilskega navijača, in so ga pozneje izpustili, trije Mehičani pa so na letališču pobrali torbo z 8000 dolarji, za katero se je izkazalo, da je ukradena. Zaradi huliganstva in pijančevanja na javnem mestu pa so priprli dva Britanca.
Najbolj so svetovne novice zanetili mehiški in japonski navijači. Mehičani naj bi s svojim navijanjem ob golu proti Nemčiji celo povzročili potres. Tako so vsaj sporočili z mehiškega Inštituta za geološka in atmosferska raziskovanja, kjer so točno v trenutku zadetka zaznali majhen umetni potres na območju Mehike. Mehiški navijači so tudi v preiskavi Fife zaradi suma, da so na isti tekmi z Nemčijo nemškemu vratarju Manuelu Neuerju peli pesem s homofobno vsebino. V resnici gre za pesem, kjer se pojavi španska beseda za prostitutka in zaradi katere so bili mehiški navijači že dvakrat kaznovani. Na vsaki tekmi prvenstva sicer trije predstavniki Fife opazujejo navijače in si zapisujejo vsako rasistično ali diskriminatorno navijanje. S čimer pa nimajo problema japonski in senegalski navijači. Ti so tako lepo vzgojeni, da so po tekmi s Kolumbijo oziroma Poljsko sami pospravili tribune, na katerih so navijali.
