Gordijski vozel jezika je pač treba znati razvozlati, to je naloga znanosti, ne pa se ga s presekanjem preprosto znebiti kot ovire na poti osvajanja. Aleksandrov cilj je bil vojni uspeh in plen. Enako na kratko je rešil problem medkulturnega dialoga: pri osvojitvi prestolnice Parse (grško Perzepolisa) so izpraznili tamkajšnjo knjižnico, knjige iz uporabnih veščin so odnesli v Grčijo, jih tam prevedli v grščino, originale pa zatem vrgli v morje; knjige kulturno-duhovne vsebine, med njimi tudi rokopise Aveste, pa so uporabili skupaj z drugim netivom za požig palač. Znanost takih bližnjic ne pozna. Kako je s tem pri jeziku, je briljantno spregovorila Renata Šribar v Dnevnikovem Objektivu 16. junija. Eden od njenih poudarkov je, da je v razmerju slovničnega spola (latinsko genus) in empiričnih spolov (latinsko sexus), če rečemo s Hamletom, »več reči med nebom in zemljo, kot jih« senat FF ta hip »zna najti v svoji filozofiji«.
Ker bi bil rad spet ponosen na pripadnost svoji ugledni fakulteti, se od srca pridružujem avtoričinemu sklepnemu apelu: »Prenova razmišljanja naj bo pred prenovo jezika.«
Božidar Debenjak, zaslužni profesor
