Peganova je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da jo je ob ustvarjanju umetniškega dela proslave vodila misel na pomlad kot prispodobo premika k življenju, rojstev, pa tudi ženske moči. Pomlad po njenih besedah »prinese hrepenenje po novih začetkih in nas opogumlja, da stopimo na pot iskanja novih možnosti za svoje udejanjanje«. Podnaslov programa je Pesmi za ples.
S pesmimi o pomladi bodo nastopili pevci in igralci različnih generacij - Alya, Maja Keuc, Klemen Slakonja, Boris Cavazza, Kristjan Guček, Darja Švajger, Alenka Godec, Nuša Derenda,Tinkara Kovač, Ana Vipotnik in Andraž Hribar. Spremljali jih bodo Orkester Slovenske vojske (SV), zasedba Fake Orchestra, ki se ji bo pridružil pianist Marko Črnčec, skupina CelloArt, zbor ČarniCe in drugi.
Odlomke iz Kosmačevega romana Pomladni dan bo interpretiral igralec Matej Puc. Za okvir pesmim in prozi bo poskrbela projekcija slik slovenskih slikark. Hkrati je bila 100. obletnica Narodne galerije, ki hrani slike, tudi navdih za kratek film Mateja Sukiča Zadnjih sto let, in prav tako za plesni film režiserja Matjaža Mraka in koreografinje Valentine Turcu.
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak je na novinarski konferenci poudaril zavezanost državnih institucij in vseh državljanov 25. juniju, dnevu državnosti. Praznik po njegovih besedah izraža odločnost samostojne slovenske države in njeno "operativno sposobnost", ki se je najprej izkazala v obrambni osamosvojitveni vojni.
Nedeljska proslava se bo začela ob 21. uri
Na nedeljski proslavi, ki jo bodo ob 21. uri naznanile salve z Ljubljanskega gradu, bodo sodelovali tudi zastavonoše, praporščaki in nosilci bojnih zastav SV, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, policijski orkester in garda SV. Za neposredni prenos dogajanja bo poskrbela Radiotelevizija Slovenija na prvem televizijskem in prvem radijskem programu ter na spletnem portalu MMC.
Celotni strošek proslave bo od 120.000 do 130.000 evrov, je navedel vodja službe za državne proslave Aleksej Adrijan Loos. Organizatorji so razposlali okoli 3600 vabil, vsako velja za dve osebi, po besedah sekretarja v državnem protokolu pa vabijo tudi za vse druge obiskovalce.
Zgodovinska stroka sicer razlaga, da so se po plebiscitarni odločitvi za samostojno državo v začetku leta 1991 začele priprave na uresničitev tega cilja. Osamosvojitvena dejanja so se nato hitro vrstila. Tedanja skupščina je že marca 1991 sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.
Skupščina je nato 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija zato 25. junij praznuje kot dan državnosti.
