Naj še naprej pokrivam streho s folijo ali se raje pokrijem sam? In sem na koncu vendarle zlezel s strehe, še pred tem pa sem le uspel pokriti sleme in dve veliki luknji »krovčeve malomarnosti«.
Kot bi s kamni streljal po strehah
Toča v Črnomlju je presegla skoraj vse mogoče in je bilo praktično tako, kot da bi nekdo s polkilogramskimi kamni streljal po strehah, pod tako silo pa ne zdrži nobena kritina, ne opečna in ne betonska, tudi povsem nova ne. Podobno je bilo celo tudi s pločevinasto, ki je tako močno poškodovana, da bo začela rjaveti in jo bo treba zamenjati.
Ko sem v petek zvečer gledal televizijske posnetke, so ti prikazovali v glavnem starejše strehe, ki jih je rešetala toča, in nisem pričakoval take katastrofe. Ko pa sem splezal na streho hiše s 13 let staro močno nemško opečno kritino, sem se šele zavedel moči toče, ki je bila verjetno ena najhujših v zadnjih letih v Sloveniji. Škoda pa ni obsegala le uničenih streh, ampak tudi zalite hiše. Udarci kot pomaranče velikih ledenih krogel so namreč razbijali kritino v drobne kose in ti so potem poškodovali sekundarno kritino, posledično pa je v naslednjih nalivih voda prodrla v hiše.
Hiša, na kateri sem bil sredi noči, je imela podeskano streho in na njej nameščeno dobro sekundarno kritino, ki so jo kosi opeke na nekaterih mestih raztrgali. Da je bila škoda še večja, je izvajalec del pred 13 leti ob dveh zračnikih pustil približno 50 x 50 cm veliki odprtini, kot da je zgrešil smer zračnika, ga potem malo premaknil, na koncu pa pozabil ne le zatesniti stik med folijo in zračnikom, ampak je enostavno pustil dve luknji nepodeskani in brez folije. In je potem tam voda drla v podstrešje kot za stavo in vsaj podvojila škodo v spodnjih prostorih.
Kakšno kritino izbrati?
Eno od pogostih vprašanj v Črnomlju te dni je izbira kritine za streho, saj bo ogromno hiš potrebovalo novo. Ampak kakšno? Nova betonska ni zdržala, nova opečna ni zdržala, pločevinasta je močno poškodovana… Kaj torej? Prednost opečnih in betonskih je relativno enostavna zamenjava razbitih strešnikov, ob normalni toči bi morda počil le kakšen strešnik. Je pa pomembna tudi enostavnost zamenjave posameznega strešnika, po čemer se različni tipi betonskih ali opečnih kritin ločijo. S kolegom jamarjem Andrejem Jakličem iz Hinj (JK Novo mesto) sva skušala menjati razbite strešnike na omenjeni hiši, pa sva bila neuspešna, predvsem zato, ker je bila kritina, ki sem jo sicer prvič videl (ni bila Tondach ali Creaton), izjemno težavna za prekrivanje (velika natančnost in majhni presledki), tako da zamenjava posameznih strešnikov skoraj odpade, ampak bi bilo treba preložiti celo streho.
Kot sem že povedal, je skrajna toča razbila strešnike in ti so potem poškodovali sekundarno kritino, pri kovinskih kritinah pa do tega ni prišlo in so hiše ostale suhe. Sekundarna kritina, izdelana po obstoječih merilih, ni zadostovala. Morda bo to spodbudilo krovske inženirje, da bodo še dodatno posodobili sisteme streh. Ali z dodatno rezervno sekundarno kritino pod podeskano streho, morda z armirano in bolj odporno sekundarno kritino ali s kakšnim drugim sistemom. Ob taki toči bi spodnje prostore pred vodo skoraj gotovo zaščitile plošče agepan, ki se jih vse več namešča na strehe. Prvič povečajo fazni zamik toplote, poleg tega pa nanje ni treba namestiti paroprepustne folije in bi skoraj gotovo (govorim na pamet, ker strehe, prekrite s temi ploščami, med poškodovanimi nisem našel) uspešno kljubovale tudi razbitim strešnikom.
Naj vas toča ne preseneti!
