Finančni ministri evrskega območja pripravljajo še zadnje podrobnosti o izstopu Grčije iz programa pomoči, kar naj bi se zgodilo 20. avgusta. O tem se bodo dokončno dogovorili v četrtek. Med drugim naj bi omogočili lažje odplačevanje nevzdržnega grškega javnega dolga, ki je s 180 odstotki BDP daleč najvišji v EU. Premier Aleksis Cipras sicer zahteva odpis dela dolga, čemur pa nasprotuje zlasti Nemčija.
Gre za zgodovinski dogodek za Grčijo in EU osem let po prvem programu pomoči (pri Portugalski in Irski je program trajal tri leta). Vsekakor je bil ob grški dolžniški krizi močno načet ugled EU, poslabšali so se tudi odnosi med državami članicami, zlasti med Berlinom in Atenami. Vrnitev Grčije na finančne trge bi jih deloma pomirila, preden bo nova italijanska vlada znižala davke in povečala izdatke.
Grčija naj bi torej zdaj svobodneje zadihala, ker naj bi si sama, brez diktata upnic, določila prioritete. »Prednost bomo dali delavcem, tistim, ki so najbolj prizadeti, pa raziskovalcem in kulturi,« je dejal premier Aleksis Cipras pred mesecem dni, ko je postalo jasno, da Grčija – ki bo letos imela celo proračunski presežek, lani pa je imela gospodarsko rast 1,4 odstotka – ne potrebuje več pomoči.
Vendar v Bruslju opozarjajo, da bodo Grki svobodni le pogojno, saj bodo morali paziti na svoj proračun in ne bodo smeli postavljati pod vprašaj dosedanjih reform. Cipras je moral tudi obljubiti, da ne bo spet zvišal močno znižanih pokojnin.
Še več, moral jih bo celo za 15 odstotkov znižati. Bruselj tudi ne bo dovolil povečanja izdatkov za šolstvo in zdravstvo, čeprav bi bilo to nujno. Sicer so Grki po letu 2010 dobili vsega skupaj več kot 300 milijard evrov podpore. Zategovanje pasu, ki ga je narekovala trojka (evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), pa je povzročilo padanje BDP in povečalo brezposelnost, ki je pri mladih kar 43-odstotna. Dramatičen je tudi beg možganov. Plače so se povprečno znižale za 35 odstotkov, bruto minimalna plača tako zdaj znaša 684 evrov, vsak sedmi Grk pa živi z manj kot 500 evri na mesec.
Turisti rešujejo proračun
Osemletna grška dolžniška kriza je predvsem posledica slabo pretehtane politične odločitve pred 17 leti, da Grčija, ki na to ni bila pripravljena, prevzame evro. Pred tem je Grčija lahko reševala svoja slabo konkurenčna podjetja s tem, da je razvrednotila drahmo, po letu 2001 pa na tak način ni bilo več mogoče znižati cen grških izdelkov in storitev.
Še naprej pa je grška država slabo pobirala davke, imela neučinkovito birokracijo in sploh državo, ki je živela nad svojimi zmožnostmi. Vse to je razgalila finančna kriza, ki jo je leta 2009 pospešilo razkritje, da je vlada v Atenah prikrivala prave številke svojega proračunskega primanjkljaja. Grčija se je znašla na robu bankrota in vzpostavil se je program pomoči za Grčijo. Ukrepi trojke so bili toliko bolj neusmiljeni, ker naj bi Grčija služila kot poduk za druge članice EU. Predvsem je bila to zahteva gospodarsko uspešne Nemčije, ki je leta 2015 resno razmišljala o izstopu Grčije iz evrskega območja, kar bi še za tretjino poslabšalo življenjski standard Grkov.
Grki pa tudi danes niso optimistični. »Izgubil sem 30 odstotkov svojih prihodkov in ne verjamem, da bom pridobil nazaj svojo nekdanjo kupno moč,« pravi 30-letni Grk. Kar 75 odstotkov Grkov meni, da se bo v naslednjih 12 mesecih gospodarska kriza nadaljevala, in 70 odstotkov jih še naprej zmanjšuje svoje mesečne izdatke. Upanje dajejo turisti, saj naj bi jih letos prišlo že 32 milijonov (lani 30 milijonov). Tako se predvsem s pomočjo turizma zmanjšuje brezposelnost, ki je zdaj 20-odstotna, še leta 2014 pa je bila 28-odstotna.
