Ožje središče mesta so zavzeli kolesarji, kar je bil eden od ciljev, saj se je hotelo izboljšati kakovost zraka in spremeniti ulice in trge v prijaznejša območja za bivanje in razcvet turizma. Velik del kolesarjev ne sprejema teh sprememb. V mislih imamo njihovo svojevrstno objestnost, ki ne ruši le osnovnih prometnih pravil, temveč močno najeda tudi izhodiščno postavko prometne kulture: pešec, njegova varnost in gibanje po mestu, je tisti, ki mu mora biti najprej prilagojen prometni in urbanistični red.

Ljubljana postaja mesto, v katerem pešec izgublja primat, njegov

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.