Veliko koalicijo naj bi sestavljale vse letos izvoljene parlamentarne stranke razen SDS (če negativni opis ene od njih prisodim njej). Predsedoval naj bi ji Janez Janša za eno leto, saj je SDS podprlo največ volivcev, kot razumem predlog, potem bi se izmenjali še drugi vodje koalicijskih strank.

Veliko volivcev ni šlo na volitve, tisti, ki so volili, pa so izbrali, kot so. Z veliko večino Janševo SDS. Kljub izrekanju ostalih voditeljev strank, kako z Janšo ne gredo skupaj. Pri čemer so mislili, da je tako izrekanje voda na njihov mlin in bodo zato dobili več glasov. Pa niso, glasove so prej izgubili, predvsem Marjan Šarec. Ekstremen v tem je bil Karl Erjavec, ki je celo sklenil protijanšev pakt z ljubljanskim županom in izgubil glasove ter priznal, da ga je polomil. In to kot zunanji minister, ki bi moral vedeti, da moramo nasprotja v svetu in doma reševati z dialogom. Táko odklanjanje SDS je delovalo prav nasprotno. Aktiviralo je pristaše SDS, kar se je dalo vnaprej predvideti in na kar so nekateri tudi opozarjali.

Dialog je del zrele in kvalitetne politike, izključevanje pa pomeni nezrelost in neresnost nekaterih, ki bi radi postali politiki. Celo Trump se je srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, pa sta se že gledala skozi raketne cevi. Zato je Šarčevo stališče o popolnem odbijanju dialoga z Janšo o oblikovanju vlade dokaz pomanjkljive zrelosti politika.

Miru Cerarju in drugim strankam zato svetujem, da odprejo dialog z Janšo, saj predstavlja večino volivcev, ki so volili, in šele potem ugotovijo, zakaj niso združljivi, če res niso, in podrobnosti sporočijo javnosti. Po tem bomo presojali o njihovi kakovosti in zrelosti.

Pa naj še sklenem, da je pozitivni razvoj Slovenije prepomemben, da bi ga prepustili samo politiki.

mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana