Cerkvena pedofilija je torej sestavljena iz dveh vrst pedofilije: kleriške in laiške. Glede na to, da je večina državljanov Slovenije katoliške vere, bi bilo mogoče reči, vsaj statistično, da so veliko večino spolnih zlorab otrok v Sloveniji storili člani katoliške cerkve: ali kleriki ali laiki. Verniki katoliške cerkve torej prednjačijo v spolnih zlorabah v Sloveniji, vsaj statistično. Katoliška pedofilija tudi kaže, kdo cerkev v resnici je. Zanimivo je, da varuhinja o pedofiliji katoliških laikov ne govori. Ali je zato kakšen poseben razlog?
Kot že navedeno, bi odprava celibata verjetno zmanjšala število spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov. Še boljši ukrep pa bi bil prepoved krsta otrok. Če otroci niso krščeni in tako niso člani cerkve, je verjetnost spolnih zlorab manjša, saj kleriki v principu ne bi imeli kakšnega tesnejšega stika z otrokom. Kar pa seveda ne velja za verouk ali druge oblike katoliške verske vzgoje, ki intenzivira stike otroka (krščenca) in klerika. Krst otroka tako poveča možnost spolne zlorabe otrok in je zato lahko stopnica do kleriške pedofilije. Če otroci ne bi bili krščeni, teh zlorab v bistvu ne bi bilo ali pa malo.
Zato je bistven ukrep zaščite otrok opustitev krsta otrok. Če otroci niso krščeni in versko vzgajani s strani Cerkve, tudi ne morejo biti ministranti, ki so zaradi bolj ali manj stalnega in tesnejšega stika s kleriki tudi bolj ogroženi. Na tak način bi se možnost spolnih in drugih zlorab otrok s strani katoliških klerikov, kot že navedeno, bistveno zmanjšala ali celo odpravila. Krst otrok je kot stopnica do pedofilije v svetovnih razmerah pripeljal do stotisočev spolno ali drugače zlorabljenih otrok s strani duhovnikov, torej tistih, ki celo trdijo, da so vez med Bogom in ljudmi. Mnogi med zlorabljenimi so zaradi spolnih zlorab s strani samooklicanih božjih posrednikov storili samomor ali pa so psihično propadli. Če krsta ne bi bilo, bi mnogi še živeli. Prepoved krsta otrok je torej ukrep za zaščito otrok in tako v njihovem interesu.
Po 56. členu ustave uživajo otroci posebno varstvo pred telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Državni organi morajo v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist, določa zakon. Korist otrok je torej glavno vodilo delovanja državnih organov. Med te spada tudi varuh človekovih pravic. Zato tudi zanj velja, da je glavno vodilo interes otrok. Jasno je, da je v korist otrok, da niso spolno zlorabljeni s strani duhovnikov. In eden od bistvenih ukrepov, da do teh zlorab ne pride, je prepoved krstov otrok. Kaj je varuhinja storila v zvezi s tem? Še posebej, ker ji je tematika znana. Ali je varuhinja storila kaj, da bi se opustil protiustaven krst otrok (krši namreč ustavno določilo o svobodi vesti otrok)? Če ni, zakaj ni? Pa bi lahko, saj ji zakon daje orodje za to. Če v tem pogledu ni nič storila zanje, ali jih ni »izdala«? In prepustila organizaciji, za katero je dokazano, da je proti človekovim pravicam in demokraciji, podpira pa tudi vojne in ubijanje živih bitij?
Zanimivo je to, da se varuhinja kot predstavnica državljanov pojavlja na katoliških mašah, pa čeprav je po ustavi država ločena od cerkve. Ali s tem ne krši ustave? In človekovih pravic vseh, ki niso katoliki in je niso pooblastili, da je v njihovem imenu na katoliški maši? Ali ima njeno pojavljanje na mašah kakšno zvezo z njeno pasivnostjo glede krsta otrok?
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
