Ob vse večji priljubljenosti kriptovalut in vlaganja vanje se je v zadnjih mesecih pojavilo vprašanje njihove obdavčitve. Posameznik, ki ne opravlja dejavnosti, načeloma ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve virtualnih valut. Ali nekdo opravlja dejavnost, pa Furs ugotavlja za vsak konkretni primer posebej.

»Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami ali dejavnosti rudarjenja virtualnih valut, se upoštevajo relevantne objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera,« v pojasnilih, ki jih je objavil v petek, navaja Furs. Ob tem je navedel tudi splošne kriterije, ki jih upošteva pri presojanju.

To so večje število trgovalnih dni v obdobju enega leta, večje število realiziranih naročil ali njihova večja vrednost. Furs upošteva tudi povprečno vrednost portfelja virtualnih valut v določenem letu ter vlaganje v ali uporabo namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij. Prav tako davčne uradnike ob presoji zanima, ali je bil posameznik vključen v organizacijsko strukturo, ki predvideva delitev dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja.

Kaj se klasificira kot opravljanje dejavnosti, se razlikuje od primer do primera

»Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto,« so poudarili v Fursu. Tako denimo zgolj višje število naročil ali trgovalnih dni ne pomeni nujno opravljanja dejavnosti, pač pa bo Furs ob presoji upošteval še druge okoliščine.

Da bi vsak posameznik lažje presodil, ali gre v njegovem primeru za opravljanje dejavnosti, je finančna uprava navedla 11 konkretnih primerov. Tako na primer dejavnost opravlja oseba, ki je v 107 trgovalnih dneh in v 1020 naročilih nakupov in prodaj dosegla milijon evrov vrednosti, povprečna vrednost njenega portfelja pa znaša 200.000 evrov. Prav tako gre za dejavnost v primeru posameznika, ki je zabeležil 103 trgovalne dni, njegova povprečna vrednost portfelja je 210.000 evrov, hkrati pa je del neformalne ali formalne skupine oseb, ki si delijo posamezne delovne naloge in izmenjujejo podatke z namenom doseganja večjih dobičkov.

Ne opravlja pa dejavnosti fizična oseba, ki je na primer leta 2015 kupila za 50.000 evrov virtualnih valut v 950 naročilih in več kot 120 trgovalnih dneh, nato pa jih dve leti držala kot naložbo. Leta 2018 je virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je v 985 naročilih v več kot 100 trgovalnih dneh dosegla 250.000 evrov. Taka oseba nakupov virtualnih valut namreč ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije, so poudarili.

Prav tako za opravljanje dejavnosti ne gre v primeru osebe, ki je lani vložila pol milijona evrov v kriptografske žetone, in sicer z 20 naročili v 10 trgovalnih dneh. Ta oseba je po nekaj mesecih kupljene žetone prodala in pri tem iztržila 1,5 milijona evrov, in sicer v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj. Čeprav gre namreč za velik zaslužek in visoko vrednost portfelja, namreč ta fizična oseba trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig, navaja Furs.

Finančna uprava je dodala tudi, da dejavnosti posredništva na primer ne opravlja sin, ki za svojo mamo na trgu kupi za 1000 evrov virtualnih valut kot naložbo, ob tem pa tudi sam vlaga v virtualne valute. Sin namreč nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, svoje storitve tudi ne ponuja na trgu.

Je pa Furs med drugim dodal, da je obdavčljiv dohodek, ki ga doseže fizična oseba na podlagi t.i. airdropov, kjer v zameno za lastništvo oziroma hrambo določene virtualne valute prejme določeno količino druge virtualnih valute, pa tudi kriptovaluta, npr. bitcoin cash ali bitcoin gold, ki ga je imetnik bitcoina prejel ob njegovi razcepitvi. Če gre za fizično osebo, ki ne opravlja dejavnosti, je ta dohodek obdavčen po 25-odstotni stopnji.