Otoško državno zdravstvo je že veliko let v hudi krizi, ki se je najbolj razplamtela v obdobju strogega varčevanja po globalni finančno-bančni krizi, ker je leto za letom klestila tudi njegov proračun. Velika težava 20-milijardne hazarderske obljube Therese May so besede, s katerimi jo je pospremila, in trenutek, v katerem se je zanjo odločila. Brexitska zmešnjava, ki ji dajejo pečat nesoglasja ministrov, zaradi katerih se pogajanja o odhodu iz EU vrtijo v krogu, je že tako majala njen premierski stolček, da je bilo zdravstveno stanje njenega premierjevanja že primerno za urgenco.
Vrnitev brexitskega avtobusa
Mayeva pravi, da bo s to nepričakovano denarno injekcijo zagotovila prihodnost državnemu zdravstvu. Nobena skrivnost ni, da bi njena konservativna stranka, ki je v zadnjih dobrih tridesetih letih privatizirala vodo, elektriko, plin, železnice, pošto in skoraj vse drugo, najraje privatizirala tudi državno zdravstvo in da bi to že davno naredila, če bi si upala. Pa si ne, ker bi bil to zanjo politični samomor. Premierka je najprej dejala, da bo vlada ob sodelovanju z vodstvom državnega zdravstva oblikovala desetletni načrt razvoja, ki ga bo spremenil v državno zdravstvo svetovnega razreda za 21. stoletje. Potem pa je prišla na vrsto obljuba o »znatno več denarja za zdravstvo«. Seveda so jo vprašali, za koliko denarja gre in od kod nenadoma ta denar, za katerega državno zdravstvo prosjači leto za letom, pa ga ne dobi. Sledil je nasmeh in odgovor: »Se mi je kar zdelo, da boste to hoteli vedeti…« Ko je napovedala 20 milijard za obdobje petih letih, je po novem nasmehu dodala: »Nekateri ljudje se morda spomnijo napisa na avtobusu ne tako davno… o 350 milijonih funtov več na teden za državno zdravstvo v gotovini.«
Brexitska dividenda
Vsi se spomnijo te obljube brexitskega tabora pred referendumom o odhodu iz EU (23. junija bo njegova druga obletnica), ki so jo celo brexitski kolovodje že dan po zmagi na referendumu zelo omilili, vsi drugi pa so jo razglasili za njihovo največjo laž. Mayeva trdi, da bo ob koncu petletnega obdobja prejemanja dodatnega denarja državno zdravstvo dobilo celo več: 600 milijonov na teden. Res? Od kod pa? »To bo brexitska dividenda, ker po odhodu iz EU ne bomo več pošiljali orjaških vsot denarja v EU. In mi kot država bomo prispevali nekaj malega več.« Medtem ko je brexitska dividenda v oblakih, ne pa na zemlji, je Mayeva veliko tišje napovedala vedno nepriljubljeno zvišanje davkov. Besede »nekaj malega več« jo utegnejo zelo preganjati, saj poznavalci pravijo, da bo zvišanje davkov pokrilo več kot polovico teh dodatnih 20 milijard za državno zdravstvo. Ministri naj bi se že prepirali o tem, za koliko naj bi jih zvišali. Nameravali naj bi tudi zamrzniti davčni prag. To bi pomenilo hazardersko velik prelom obljube konservativne vlade, da bo zvišala prag, pri katerem Britanci začnejo plačevati osnovni, 20-odstotni davek, pa tudi prag, pri katerem plačujejo višji, 40-odstotni davek.
Cinično prodajanje brexita in zavajanje
V ozadju obljube o dodatnem denarju za državno zdravstvo je v bistvu financiranje tako imenovane brexitske dividende oziroma brexitska podkupnina, ki kaže na to, da so v vladi zagovorniki trdega brexita premagali nasprotnike mehkega brexita in brexita nasploh. In da se je Mayeva, čeprav je bila proti brexitu, postavila na njihovo stran. Mayeva s tem, ko je »ugrabila Johnsonov avtobus« (sedanji zunanji minister je prvi obljubil preusmeritev denarja iz EU v državno zdravstvo), bolj rešuje sebe kot državno zdravstvo. Nasprotnikom brexita bo lahko dejala: kako morete biti proti nečemu, kar bo rešilo državno zdravstvo. Nasprotniki brexita med poslanci pravijo, da gre za cinično in patetično prodajanje brexita kot kolovrata denarja za Britanijo, ker je v resnici prepreden z ekonomskimi nevarnostmi, tveganji in pastmi. Celo eden od konservativnih poslancev je dejal, da mu gre na bruhanje zaradi trditve, da bo brexit prinesel dodaten denar državnemu zdravstvu, saj se bo zgodilo ravno nasprotno, drugi pa, da gre za ustvarjanje zavajajočega vtisa, da bo brexit Britaniji omogočil izboljšanje financiranja javnih storitev.
