Doletela me je namreč »nesreča«. Ko sem ravno v času po volitvah pričakoval največ škandalov, doživim ukinitev tednika Škandal 24. In zakaj? Od vseh pričakovanih škandalov mi je bilo zadoščeno samo z enim. Si predstavljate, da so Madžari za podporo stranki SDS, ki je uradni lastnik tednika Škandal 24, financirali tednik in še sam predsednik Orban se je pridružil kampanji SDS za uspešen izid volitev. To vmešavanje v notranje zadeve druge države ga je stalo precej denarja (pravijo, da sedaj stranka SDS računa svoje prihodke v forintih). Sedaj je razočaran, saj je, po tako dragi kampanji, komaj osmina vseh upravičenih volivcev glasovala za SDS, polovica pa sploh ni prišla na volitve. Ker Orban dvomi v sestavo nove vlade pod okriljem SDS, je rekel, da ne bo več metal denarja skozi okno in zaprl pipico. Tako je bila prvi odziv na rezultate volitev ukinitev tednika Škandal 24.
Uboga urednica tednika je zaradi izgube poslovnih interesov Madžarov ostala brez svojega obetajočega glasila. Edino upanje je, da bo stranki SDS le uspelo sestaviti novo vlado, da bo lahko sama poplačala Madžarom svoj dolg.
Ta škandalček, ki ni bil objavljen v tedniku Škandal 24, je odmeval celo v Ameriki. Novinar časopisa New York Times je pripotoval v Slovenijo in nenapovedano obiskal uredništva medijev Škandal 24, Nova 24 in Demokracija (brez 24). Seveda je o svojem obisku napisal poročilo. Privoščim vam odlomek: »Urednica tednika Škandal 24 Marjanca Scheicher se je skrivala za vrati.« No comment.
Boste rekli, da se vsakomur pač enkrat zalomi. Ne, ne. To je stalna praksa stranke SDS. Na volitvah 2008 sta bila propagatorja stranke SDS brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres, ki so ju z milijonom evrov podprla državna podjetja. Imena podjetij ne boste izvedeli, saj sodišče ni ukrepalo. Oba časnika sta brezplačno objavljala reklame za SDS. Sedaj vsaj veste, na kaj se nanaša beseda brezplačnik.
Še ta ocvirek. Visoko zadolženo podjetje, ki je izdajalo Slovenski tednik, je tedanji direktor Andrej Lasbaher prodal. Komu je pa lahko prodal tako zapufano podjetje? To je vprašanje za milijon evrov. Odgovor ponujam brezplačno. Enemu brezdomcu. Ha, ha.
In glejte. Tedaj jim je uspelo »brezplačno« priti do vladnih stolčkov.
Kako premišljeno znamo mi izbrati poštene ljudi za krmilo države! Prav nam je.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
