Plezalci so imeli od 13. do 24. maja zaradi ugodnih vremenskih razmer idealne možnosti za plezanje na Everest, to pa je, kot smo že poročali, omogočilo rekordno število uspešnih vzponov. Skupno je bilo z obeh strani gore, južne nepalske in severne tibetanske, v maju 715 uspešnih vzponov na 8848 metrov visok vrh najvišje gore sveta. Čeprav je bil »promet« kot po navadi največji okoli Everesta, se je veliko dogajalo tudi na drugih himalajskih osemtisočakih. Na Lotseju, z 8516 metri četrti najvišji gori, se je ponujalo obilo priložnosti za uspešne vzpone. Manj sreče so imeli plezalci drugje. Na Daulagiriju, sedmi najvišji gori (8167 m), je nenehno snežilo, od 26 plezalcev, ki so poskusili priti na vrh, ni uspelo niti enemu. Na Kangčendzengo, tretjo najvišjo goro (8586 m), ni stopil nihče že tri leta, letos pa sta oster mraz in globok sneg le dopustila, da je sredi maja nekaj gornikom z dodatnim kisikom uspelo stopiti na vrh gore.

Neuresničeni mejniki

Oseminsedemdesetletni legendarni španski alpinist Carlos Soria je še devetič zaman poskušal osvojiti Daulagiri. Potem ko je v baznem taboru več tednov čakal na umiritev vremena, se je lotil plezanja že konec aprila, se poskušal mesec dni pozneje povzpeti na vrh, a je, tako kot lani, moral obrniti pičlih 100 metrov pod vrhom.

Šerpa Tenji in Jon Griffith, prijatelja in soplezalca lani umrlega švicarskega alpinista Uelija Stecka, sta poskušala dokončati Steckov zadnji plezalski cilj, prečenje Everest–Lotse, med katerim je »švicarski stroj« tragično izgubil življenje. Konec maja sta se sicer povzpela na vrh Everesta, ni pa jima uspelo opraviti prečenja na sosednji Lotse. Romun Horia Colibasanu in Slovak Peter Hamor, ki sta poskušala priti brez dodatnega kisika na Everest po zelo zahtevni smeri po zahodnem grebenu, potem pa nadaljevati s prečenjem na Lotse, sta morala zaradi globokega snega odnehati že precej pod vrhom Everesta, na višini 7400 metrov. Prečenje Everest–Lotse, eden od vročih mejnikov v himalajskem plezanju, tako ostaja neizpolnjeno.

Še bolj oddaljena se zdi »trojna krona«, osvojitev Everesta, Lotseja in sosednjega Nuptseja (7861 m) v eni sezoni. Leow Kah Shin, singapurski upravljalec tveganih skladov in ultramaratonec, je najel enega najboljših himalajskih vodnikov, Novozelandca Guya Cotterja. Šestnajstega maja sta v 24 urah preplezala Lotse in Everest, zaradi močnega vetra in snega pa sta se morala odpovedati Nuptseju.

Everestovski rekordi

Eno najbolj navdihujočih zgodb letošnje himalajske sezone je napisal Xia Boyu, kitajski gornik brez spodnjih okončin, ki je po 43 letih in štirih neuspešnih poskusih končno stopil na vrh Everesta. Sedemdesetletni Boyu, ki je obe nogi izgubil leta 1975, ko je med vzponom na streho sveta dobil hude omrzline, je tako končal svoj »izziv usode«.

Steve Plain, 36-letni Avstralec iz Pertha, je 16. maja z osvojitvijo Everesta dokončal projekt »7 in 4«: v manj kot štirih mesecih je preplezal najvišje vrhove sedmih celin. Za podvig je porabil malo več kot 117 dni in za več kot teden dni izboljšal čas, ki ga je lani dosegel Poljak Janusz Kočanski.

Na vrh Everesta se je še enkrat »sprehodil« 48-letni šerpa Kami Rita. Z 22. osvojitvijo najvišje gore je postal edini na svetu s tolikšnim številom vzponov na Everest, napovedal pa je, da želi Everest osvojiti 25-krat. Dan pred Rito se je na Everest povzpela Nima Jangmu, prva Nepalka, ki je v isti sezoni preplezala Everest in Lotse. Ameriška gorska vodnica Lhakpa Sherpa, rekorderka med ženskami, je na vrh Everesta s severne strani stopila še devetič. Upa, da ji bo pred vodniško upokojitvijo uspelo tudi desetič.

Argentinec Willie Benegas in Američan Matt Moniz sta konec maja v 24 urah preplezala vrh Everesta in Lotseja v okviru raziskave ameriške vesoljske agencije Nasa o genetskem prilagajanju dvojčkov v najskrajnejših razmerah. Njuna brata dvojčka, Damian Benegas in Kaylee Moniz, sta med himalajsko odpravo kot kontrolna raziskovanca bivala na ničelni nadmorski višini.

Nesrečna Šiša Pangma

Švedska alpinistka Carina Ahlqvist je poskušala opraviti vzpon na 8481 metrov visoki Makalu, peto najvišjo goro na svetu. Kot sodelavka Evropske vesoljske agencije (Esa) je za boljše razumevanje podnebnih sprememb v himalajskih gorstvih zbirala vzorce ledu in kamnin ter opravljala terenske meritve za dopolnjevanje rezultatov satelitskih posnetkov Ese. Sredi maja je na tretjem višinskem taboru zbolela za snežno slepoto, zato so jo morali s helikopterskim reševanjem spraviti do bolnišnice v Katmanduju.

Luka Lindič, eden najboljših mladih slovenskih alpinistov, je s soplezalko, Nemko Ines Papert, konec maja končal odpravo na Šiša Pangmo, najnižjega izmed osemtisočakov (8027 m), na katerem sta želela preplezati prvenstveno smer. V noči na 1. maj ju je med aklimatizacijskim vzponom na sosednjo goro Nyanang Ri zajel plaz, potem pa se zaradi nenehnega sneženja in hudega mraza nista mogla aklimatizirati za vzpon na vrh Šiša Pangme.

Nesrečno se je končal poskus najuspešnejšega bolgarskega himalajca Boyana Petrova, ki je imel v žepu že deset od štirinajstih osemtisočakov, vse brez dodatnega kisika. Najprej hotel preplezati Šiša Pangmo, potem pa opraviti še vzpon na Everest. Nazadnje so ga v začetku maja iz baznega tabora s teleskopom videli, ko se je v slabem vremenu vzpenjal proti vrhu gore. Plezal je sam, brez radijskega oddajnika. V večdnevni iskalni akciji ga niso našli.

Letošnje žrtve

Že na začetku pomladne sezone je orkanski veter na Daulagiriju s tretjega višinskega tabora odpihnil v prepad šotor, v katerem je bil italijanski alpinist Simone La Terra. Na Everestu je bilo pet smrtnih žrtev (ena manj kot leta 2017), tri med njimi so bili šerpe: Damai Sarki je blizu drugega višinskega tabora padel v ledeniško razpoko, Pasanga Norbuja je pod vrhom zadela kap, Lam Babu pa je v nepojasnjenih okoliščinah umrl med sestopom, potem ko je pomagal ukrajinski odpravi, ki je na vrhu Everesta posnela reklamno akcijo za kriptovalute. Makedonec Gjeorgi Petkov je umrl od srčne kapi, nesrečnega Japonca Nobukazuja Kurikija, ki mu Everest ni bil usojen, pa so našli mrtvega na tretjem višinskem taboru. Tik pod vrhom Lotseja je za vedno ostal izkušeni ruski plezalec Rustem Amirov, na drugem višinskem taboru pod Čo Ojujem pa je izdihnil korejski plezalec Park Shin Yong.

Himalajsko plezanje se junija in julija nadaljuje na severu, pod osemtisočakoma K2 in Nanga Parbat.