Večina komentatorjev »podpira« policista, nekateri so do sodnika žaljivi. Ponovno so se oglasili tudi pravniki: A. Teršek, M. Avbelj (ustavna pravnika, ki so ju izbrali v deseterico najvplivnejših pravnikov Slovenije za lansko leto) in J. Letnar Černič. Že takoj po incidentu so stopili v bran kolegu Zobcu, čeprav so slišali samo njegovo »resnico«. Posnetek dogajanja ni njihovega mnenja v ničemer spremenil. Teršek med drugim pravi, da ni šlo za varnostne razloge, ampak za princip v smislu »kdo pa misliš, da si, nisi poseben, podredi se mi kot kdor koli drug«. Avbelj opozarja na tendenciozne medijske naslove in forumski ter družbenoomrežni linč. Tudi Letnar Černič govori o »javnem diskurzu, ki ustvarja in dovoljuje sovražni govor ter razpihovanje sovraštva, nestrpnosti in nasilja zoper sodnika Zobca. Vse to ne bi bilo možno v nobeni drugi državi.«
Zastavljajo se mi različna vprašanja. Zakaj sodišča ne urejajo sama svojih problemov? Ne budijo s tem še več nezaupanja in odpora v ljudeh? Ali nista podpora policistu in istovetenje z njim razumljiva? Bi moral hišni red veljati za vse enako ali se dopuščajo izjeme? Se mora policist strogo držati navodil? Se počuti odgovornega ali ogroženega, če se jih ne? Morda policist res ni poznal Zobca, mu ni zaupal? Je prav, da je predsednik vrhovnega sodišča spremenil hišni red samo za »svoje«? Je prav, da od sodnika pričakuje opravičilo? Je Zobec objektivno opisal situacijo? Zakaj je takoj poklical na pomoč kolege? Mu ni treba hoditi delat na sodišče, na skupne sestanke, dokler…? Imajo tak dogovor? Bi lahko ravnal drugače? Je prav, da je policistu grozil z izgubo službe? Bi moral sprejeti mnenje komisije in se policistu opravičiti? Imajo zgoraj omenjeni pravniki prav, ko opisujejo situacijo črno-belo? (Vsako črno-belo prikazovanje in posploševanje že po svoji naravi ne more biti objektivno.)
Na eni strani Jan Zobec, ki ima »eden izmed redkih sodnikov pogum, da opozarja na napake znotraj slovenskega sodstva«, na drugi strani pa policist, ki agresivno izrablja svoj položaj? In »biciklistični« značaj Slovencev ter »narava naše prevladujoče mentalitete«, kjer so »sovražni odzivi povsem normalni«? Kako bi na ta vprašanja odgovorili? Meni se zdi, da je nekdo manipuliral in še naprej manipulira, a to ni policist. Ustavni pravniki pa ne zmorejo priznati svoje napake.
Samo razmišljam. Posamezniki na položajih so za nas pomembni. Vplivajo namreč na naše življenje. Cenim jih, če jih odlikujejo strokovnost, pravičnost in dober odnos do ljudi. Nekateri izmed njih pa se lahko počutijo večvredne ne samo po strokovni, ampak tudi po človeški plati. Na zunaj se to lahko kaže z gospodovalnostjo, vzvišenostjo, oholostjo… Občutljivi so in pretirano reagirajo na situacijo, ki jo doživijo kot nespoštljivost ali razvrednotenje.
Polona Jamnik, Bled
