»Nismo proti razvoju. Toda sedanjemu investitorju, podjetju GM Kuselj, ne zaupamo več. Ne strinjamo se z zbiranjem in predelavo odpadkov na tem območju. Zahtevamo, da pospravi lesne odpadke in odide, projekt lesnega centra pa prevzame nov, odgovoren investitor,« je o območju industrijske cone na Puščavi dejala Ana Vene, vodja civilne iniciative Mirnske doline. Pet let po pridobitvi stavbne pravice na 7,2 hektarja zemljišč za 99 let in gradbenega dovoljenja podjetja Ahouse, ki je bilo lani preneseno na GM Kuselj, tam ni še niti enega objekta, le kupi sekancev in lesnih odpadkov. Občinski svet je medtem že sprejel pobudo za spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, s katero bi na tem območju prepovedali zbiranje in predelavo kakršnih koli odpadkov.
Izgubil 2,2 milijona evropskega denarja
Pet do šest milijonov evrov vreden lesni center naj bi na 2,5 hektarja površine zajemal žago, sušilnico, skladišče lesa, peletirnico, laminirnico za proizvodnjo konstrukcijskega lesa ter kogeneracijo (sistem sočasne proizvodnje toplote in električne energije iz industrijskih sekancev), dobavo lesa pa bi zagotovili iz lokalnega okolja. Investitor je opravil pripravljalna gradbena dela, uredil plato in zgradil temelje za energetski objekt, nato pa je zadeva zaradi pomanjkanja denarja zastala. Tako je (tedaj še Ahouse) izgubil tudi 2,2 milijona že zagotovljenih evropskih sredstev.
»Nato je investitor leta 2016 začel zbirati nenevarne lesne odpadke, ki so jih neposredno pod našimi hišami drobili, mleli. To je bil neznosen hrup, da ne govorimo o prahu, smradu,« pravi eden najbližjih sosedov Peter Jurglič, čigar hiša stoji kakih sto metrov stran od industrijske cone. »Trikrat je tudi že zagorelo. Počutimo se ogrožene, saj požarne vode dejansko ni, le en hidrant, priklopljen na vodovod, po naših izračunih bi jih moralo biti glede na dejavnost vsaj pet ali šest.« Kot pravi Venetova, so bili prebivalci leta 2013 kar malo evforični ob načrtih sodobnega lesnopredelovalnega centra, ki naj bi nastal na opuščenem območju bivše vojašnice. »A po petih letih je nekoč čudovita dolina popolnoma degradirana.«
Krajane podpira tudi šentruperški župan Rupert Gole, ki pravi, da bo občina naredila vse, da se »lesni odpadki« čim prej odpeljejo z lokacije. »Od kod odpadki prihajajo in kam so namenjeni, ne vemo. A že na prvi pogled je vidno, da gre za staro pohištvo, okna, vrata, torej načeloma tisto, kar odlagamo na deponijo kot gradbeni odpadek. Prav gotovo tu ne gre za čisti lesni odpad ali pa lesne sekance.«
»Imamo vsa potrebna dovoljenja«
Predstavnik podjetja GM Kuselj Uroš Pikl navedbe krajanov in župana zavrača. »Na Puščavo pripeljemo sekance, tam jih nato zgolj presejemo v različne frakcije oziroma velikosti in nato odpeljemo naprej naročnikom, denimo toplarnam. Za presejanje ne potrebujemo posebnega dovoljenja, saj ne gre za predelavo.« Kot dodaja Pikl, pa stara okna, vrata in drug gradbeni in odpadni les na Puščavi zgolj začasno skladiščijo v skladu z dovoljenjem za zbiranje, nato pa odpeljejo naprej naročnikom, ki imajo dovoljenje za predelavo, tudi v Avstrijo in na Hrvaško. »Smo pa v postopku pridobivanja dovoljenja za predelavo tega nenevarnega lesnega odpada. Sicer pa, če kršimo kakršen koli predpis, nas bodo inšpektorji seveda ustavili.«
Po Piklovih besedah zadnjega pol leta tudi ne meljejo hlodovine in drugih večjih kosov lesa. Mleli bodo spet, ko bo sezona, pravi. »Za mletje prav tako ne potrebujemo dodatnega dovoljenja,« pravi, ob tem pa dodaja, da je drevesa, ki so na tem območju zakrivala nekdanja skladišča goriva, še pred prihodom investitorja dala posekati občina, razen zelenega pasu, ki ga je posekal investitor, da je lahko uredil plato za skladiščenje lesa.
Umaknil se bo, če mu povrnejo stroške in poslovno škodo
Kot zagotavlja Pikl, ima investitor še vedno resen namen zgraditi lesni center, za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki zajema kogeneracijo in sušilnico lesa, je pridobil tudi 4,4 milijona evropskih sredstev, ki pa so trenutno v »mirovanju«, dokler tožbe z občino ne bodo rešene. Če denarja ne počrpa do leta 2020, lahko ostane brez njega.
Občina je novembra lani vložila tožbo za prenehanje stavbne pravice, saj po Goletovih besedah investitor na tem območju ne izvaja dejavnosti, za katero mu je bila stavbna pravica podeljena, to je gradnjo lesnopredelovalnega centra. Januarja letos je GM Kuselj občini »odgovoril« s tožbo, s katero zahteva prenos lastninske pravice zemljišča v skladu z aneksom k pogodbi o podelitvi stavbne pravice.
Pikl pravi, da se je investitor pripravljen umakniti, vendar le, če mu bo občina povrnila dosedanji vložek. »Po grobi ceni gre za okoli tri milijone evrov, ter seveda že zagotovljenih 4,4 milijona in vso poslovno škodo iz naslova neuresničitve projekta.«
