»Zajtrk za kolesarje,« je odmevalo po Slovenski cesti. Na delu, kjer se Slovenski cesti priključi Tomšičeva ulica, je kolesarje že zgodaj zjutraj vabila manjša stojnica s sveže skuhano in še toplo kavo, sladkimi rogljički in sadjem. V Focusu, društvu za sonaraven razvoj so namreč tudi letos ostali zvesti svoji tradiciji, da se vsem tistim, ki za prevoz v službo ali po opravkih namesto avtomobila raje izberejo kolo, zahvalijo z brezplačnim zajtrkom. Jutranje druženje so hkrati izkoristili za spodbujanje ljudi h kolesarjenju in tudi drugim oblikam trajnostnega in okolju prijaznejšega prevoza.
Kjer se srečata okolje in zdravje
»Nekaj družin se kolesarskega zajtrka udeleži vsako leto. Prikolesarijo vsi družinski člani, tudi otroci in lepo je videti, da spodbujajo kolesarjenje tudi pri najmlajših,« je Katjuša Šavc iz društva Focus pojasnila, da je kolesarski zajtrk pri nekaterih postal nepogrešljiv. Brezplačno jutranje okrepčilo so namreč kolesarjem danes v glavnem mestu stregli že četrto leto zapored, hkrati pa je bil to tudi četrti zajtrk letos. Ekipa Focusa je v sodelovanju z lokalnimi kolesarskimi organizacijami zajtrke letos organizirala tudi v Mariboru, Kopru in Kranju. Pripravili so jih pod okriljem projekta Partnerstvo za okolje in zdravje, ki ga vodi Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, financira pa ministrstvo za zdravje. »To je dogodek, kjer se srečata skrb za zdravje in skrb za okolje. S kolesarjenjem naredimo nekaj dobrega za okolje in zase, zdravo pa je tudi zajtrkovati,« je rdečo nit strnila Šavčeva.
V želji po gibanju in zdravem načinu življenja na svoje gorsko kolo vsak dan sede upokojenec Jugo Kiselić. »Kolesarim že od osnove šole. V službo sem sicer hodil peš, ker sem imel do tja le deset minut hoje, kolesarjenje pa je prišlo na vrsto popoldne,« razlaga Kiselić, ki rad kolesari okoli Ljubljane in po parku Tivoli, pogosto se vzpne na Ljubljanski grad ali pa kolo usmeri proti Podpeškemu ali Zbiljskemu jezeru. »Pa tudi po opravkih v mesto se odpravim s kolesom. Živim v Črnučah, tako da me od središča loči dobre pol ure umirjenega kolesarjenja,« pove kolesar, ki lahko od doma do Centra kolesari po urejeni kolesarski stezi.
Prevoz, rekreacija, sprostitev
Prav urejena kolesarska infrastruktura lahko pripomore k večjemu številu kolesarjev, poudarja Šavčeva. »Trenutno je kolesarska infrastruktura takšna, da h kolesarjenju ne vabi. Zdaj kolesarijo predvsem tisti, ki jih je bilo lažje prepričati. Z ukrepi, kot so urejene garaže za kolesa in hitre kolesarske povezave, pa bi lahko h kolesarjenju pritegnili širši krog ljudi. Smo na točki, ko se ne smemo zadovoljiti z minimalnimi standardi kolesarske infrastrukture,« opozarja sogovornica in dodaja, da »se na področju vzpodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti dogajajo minimalni premiki, na drugi strani pa se preprečevanje oziroma oteževanje dostopa z osebnim avtomobilom še vedno tretira kot neodgovorno.« Zato Šavčeva ob tem poudarja, da je za korenite spremembe treba poleg spodbujanja trajnostnih načinov mobilnosti tudi oteževati netrajnostne načine: »Če je vožnja z avtomobilom manj udobna izbira, se je bo posluževalo manj ljudi.«
Dileme, ali sesti na kolo ali v avto, nima Maja Baloh. »Kolesarjenje je način življenja. Že v otroštvu sem veliko kolesarila skupaj s starši in to je vse do danes ostalo del mene,« pravi kolesarka, ki se je na kolesarskem zajtrku ustavila na poti v službo. »Tako se sprostim pred začetkom delovnega dne,« še en pozitivni vidik kolesarjenja izpostavi sogovornica.
