Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita je ostala bogata zapuščina, v kateri so tudi luksuzni avtomobili, mnogi narejeni po naročilu. Ni skrivnost, da je Tito naravnost oboževal pločevino na štirih kolesih, od leta 1912, ko je naredil vozniški izpit, pa vse do smrti v letu 1980, naj bi uporabljal več kot 100 avtomobilov. Številka ni tako visoka, če vemo, da je skoraj za vsak rojstni dan dobil novega, različni predsedniki držav po vsem svetu pa tudi jugoslovanske republike in podjetja so kar tekmovali, da bo avto čim bolj prestižen in posledično drag.
Nekateri avtomobili so se ohranili in tako jih je 15 na primer na ogled v muzeju v Bistri, redki primerki pa imajo visoko tehnično in zgodovinsko vrednost. »Titova zbirka je začela nastajati leta 1984, ko so prišli prvi štirje avtomobili iz jugoslovanske vojske in skupščine SFRJ. Kasneje, leta 1986, smo podpisali pogodbo o izposoji z memorialnim centrom in vojnim centrom Kalemegdan. Nato je prišlo do osamosvajanja in avtomobili so ostali v Bistri. Zadnji dve leti poteka živahna razprava o tem, kaj z avtomobili. Srbi imajo svojo teorijo, mi prav tako. Glede na bogato dediščino avtomobilov, tako tistih, ki so ohranjeni, kot tistih, ki niso, je jasno, da je bil Tito velik ljubitelj avtomobilov in so bili njegova velika ljubezen. Nekatere je vozil tudi sam,« pripoveduje Boris Brovinsky, ki je v Bistri muzejski svetnik.
Vrata ZIS-115 letnik 1954 so spominjala na bančni trezor
Vsak avtomobil ima svojo zgodbo. Horch 951-A letnik 1938 spada med redke, njegova posebnost pa so dvigalke za kolesa. Ko je motor tekel, so jih prižgali in menjali kolo. Avto so uporabljali vojaški poveljniki okupatorjev najvišjega reda. Ko se je jugoslovanska armada leta 1945 pomikala proti Trstu, so ga zaplenili pri Reki in ga po vojni podarili Titu. Posebnež je tudi ZIS-115 letnik 1954, narejen po tehnologiji ameriškega Packarda. Je blindiran, njegova stekla so debela kar osem centimetrov in tako težka, da je upravljanje oken hidravlično. Vrata spominjajo na tista bančnega trezorja, avto pa nima zunanjega praga; pokrivajo ga vrata. Razlog je strah pred atentatom, ki bi ga izpeljali tako, da bi se napadalec postavil ob vrata, ko se zaprejo. Tudi packard twelve serija 15, letnik 1937, je bil blindiran, Titu pa ga je leta 1945 podaril Stalin. Poganjal ga je 12-valjni motor, po Titovi smrti pa jim ga je komaj uspelo rešiti pred uničenjem. Zgodbo zase piše tudi rolls-royce silver wrath letnik 1952, darilo Republike Slovenije. Po mnenju nekega švicarskega zbiratelja je avto, s katerim se je vozil tudi egiptovski predsednik Naser, vreden okoli milijon ameriških dolarjev. »Sam avto ni toliko vreden, ima pa spominsko vrednost. To je bil predsednikov avto, Tito pa je bil veliko ime. Njegovi avtomobili so vsi posebne izdelave in so za vsak muzej izredno dragoceni. Za nas je pomemben avto, njegova tehnološka vrednost, pomen za znanost,« je nekoč dejal Marjan Vidmar, med letoma 1963 in 1994 direktor muzeja v Bistri.
Tito je imel kar dva kabrioleta od le sedmih izdelanih
Svojo zgodbo je pisal tudi cadillac sedan de luxe iz leta 1976, ki je bil nekaj posebnega zavoljo vgrajene pomoči elektrike, ki je pomikala naklon sedežev, odpirala okna in vrata ter zaklepala avto. Titov ljubljenček pa je bil 6,2 metra dolg mercedes pullman 600 landaulet. Privoščil si ga je v obdobju politične in gospodarske krize v 70. letih, uporabljal pa ga je vse do svoje smrti. Avto v različici zgoraj so kupili s sredstvi zveznega ministrstva za ljudsko obrambo, izdelali so le sedem takšnih, še enega je Tito dobil v dar za 75. rojstni dan. Drugih pet vozil je bilo v lasti romunskega predsednika Ceausescuja, bolgarskega prvega moža Živkova, brunejskega sultana, nizozemske kraljice Beatrix in tovarne Mercedes-Benz, ki je avto dajala v najem nemški vladi. Prestižni nemec je Tita spremljal na vseh potovanjih, prevažali so ga v posebnem vagonu Modrega vlaka, z ladjo Galeb in celo z letalom. Avto, ki je zamenjal več lastnikov, je pred dobrim letom pristal na dražbi, izklicna cena je bila 2,9 milijona evrov.
Pokojni predsednik je imel v lasti tudi zaprto blindirano različico mercedesa 600 pullmana, za katero je zvezno ministrstvo za notranje zadeve leta 1978 odštelo 667.100 tedanjih nemških mark. Bilo je neprebojno za izstrelke pehotnega orožja, stekla so bila debela 2,8 centimetra, avto pa je tehtal štiri tone. Z njim se je peljal le dvakrat, in sicer na obisku Kosova in še Kube leto pred smrtjo. Zanimivo zgodbo pa piše rolls-royce phantom letnik 1960. Tito ga je pogosto vozil sam. Znana je objavljena fotografija v reviji Life, na kateri je Tito za volanskim obročem, zraven njega pa ruski voditelj Hruščov. Na zadnjih sedežih je bil tudi bar.
