»Saj je vseeno. Važno, da je majica. Kakšen dan! Počaščen sem bil, da smo vozili po mojih krajih. Imel sem kurjo polt. Kakšno vzdušje,« se je Primož Roglič ob Celjskem gradu hitro sprijaznil, da še ni v zelenem. Na zadnjih sto metrih vzpetine na grad sta ga ob gromu navijačev izza ozadja presenetila Južnoafričan Daryl Impey (Mitchelton Scott) in Rigoberto Uran (EF Education), novi kolesarski knez Celjski v zeleni. Rogla je z nekaj sekundami zaostanka dobil dvoboj z lanskim zmagovalcem Rafalom Majko.
Bil je boj vitezov svetovnega kolesarstva v najlepši različici. Čez Celjsko kočo in na Celjski grad je šlo v vseh pogledih zares. Roglič, podprt z največ navijači, malce nestrpen zaradi močnih nog, je delal selekcijo že na Celjsko kočo, a je potem navzdol pričakovano pobudo prevzel Matej Mohorič. Rogla, željan zmage na »zasavsko-celjski« domači etapi, je poskusil še na zadnjih sto metrih, a sta imela Južnoafričan in Kolumbijec boljši pospešek. »Dobro sem se počutil in zaključek mi je ustrezal. Moj cilj je tour,« je bil z lovoriko viteza zadovoljen v zeleno preoblečeni Rigo Rigoberto Uran, roker Rigo, kot pravijo priljubljenemu kolumbijskemu zvezdniku, drugi z lanskega Toura.
V ciljni gneči se je vse vrtelo okoli Primoža Rogliča. Na vprašanje, ali je morda napadel prezgodaj, se je odzval tipično kolesarsko: »Nisem prepričan. Nikoli ne veš, kdaj je čisto pravi trenutek. V bistvu sploh nisem vedel, da je Rigoberto Uran zraven. Dobro je izkoristil vse, kar smo drugi naredili. Vseeno. To me dela močnejšega. Veselim se prihodnjih dni,« je bil videti potolažen in potem v modri majici najboljšega hribolazca poziral z meči s celjskimi vitezi. Šopek in poljub pa je čakajoč v gneči dočakala srčna izvoljenka Lora Klinc. Z navijaško skupino z originalnimi navijaškimi zastavami ga je pospremila čez Trojane. Vsaj dve večji navijaški točki, tudi Roglin ovinek blizu domače hiše v Kisovcu, so mu pripravili Zasavci.
Vratolomna matematika
Oče Mateja Mohoriča, profesor matematike po poklicu, je na bregu pod obzidjem nestrpno postopal in preračunaval, ko je na velikem ekranu spremljal sinovo akcijo. Na vratolomnem spustu s Celjske koče je znova pokazal drzne velemojstrovine, da je publiki jemalo dih. Ni mu zmogel slediti niti Zasavec, največji poznavalec ceste. Mladenič iz Podblice je privozil skoraj minuto prednosti in čez Celje držal razdaljo pred zasledovalno skupino. Matematično vprašanje je bilo, kako daleč bo zneslo. Boril se je ko lev, do 500 metrov pred ciljem. Je bil klanec prestrm, ravnina pred Celjem predolga? »Ne. Vse bi se verjetno izšlo, če le zasledovalna skupina ne bi bila tako velika in ne bi imeli nekateri toliko pomočnikov. Nisem razočaran. Moj čas prihaja,« je odgovoril. Grizel je do vrha z drugim slovenskim mladim upom Tadejem Pogačarjem, ki je za malo zgrešil belo majico mladega kolesarja in s petnajstsekundnim zaostankom rešil čast Štangljeve in Erženove Bahrain Meride. Mojster za podobne zaključke Grega Bole je še ujel skupino s Celjske koče, a bil na repu dvajseterice. »Sem prehlajen in nisem imel moči za zadnjo špico,« je, z družinico ob sebi, pojasnil.
Med tistimi, ki so vložili veliko dela v lov Mateja Mohoriča, je bil Luka Mezgec. Mohorič ga je imel v mislih. V Mitcheltonu so imeli z Impeyem, južnoafriškim prvakom, največjega specialista za podobne zaključke, zmagovalca kriterija Dauphine pred dobrim tednom. »Nisem imel kaj. Navodila športnega direktorja so bila taka. Čeprav smo prijatelji, moramo včasih dirkati drug proti drugemu in uveljavljati svoje interese,« je viteštvo v kolesarstvu opisal Luka Mezgec, ves v pričakovanju vzdušja na domači kamniški etapi.
Med dvajseterico, ki jo v skupnem seštevku loči le minuta, so tudi Robert Kišerlovski, Rečan, nekdanji član Adrie Mobil, sedaj v službi pri rdeči Katjuši, deseti z gira Davide Formolo, prerojeni Jani Brajkovič (+0:24) in najboljši vseh časov slovenskega toura, večni mladenič Jure Golčer. Tudi od sodelovanja med omenjenimi bo odvisen potek kraljevske etape. Med favoriti sta odpadla Radoslav Rogina in Jan Tratnik: »Sem razočaran. Dva kilometra sem še sledil, potem so noge postale težke. Ni šlo.«
Ikonična trasa
Kraljevska etapa bo v vseh pogledih kraljevska. Traso iz Ljubljane v Kamnik in okoli Kamniških Alp čez Jezersko, Pavličevo sedlo in Volovljek vsi slovenski profiji predobro poznajo. Gre za ikonično traso. Bili so zraven tudi pri maratonu Alpe, ki je bil za Mezgeca, Rogliča in še nekatere vstopnica v svet profesionalizma. Roglič se bo zagotovo spomnil zadnjega klanca, ko je leta 2012 potresel Tadeja Valjavca. Zdaj je v drugačni vlogi. Drugi z lanskega toura Rigoberto Uran ga dobro pozna. Če je Rogla znan kot napadalen kolesar, je Uran velemojster defenzive. Ključno bo poznavanje cest. Proti Kamniku ni v najlepšem stanju. Kako se bodo premetale sekunde v končnem boju za zeleno, bo verjetno dokončno odločalo pol ure resnice na nedeljskem kronometru na trasi Trebnje–Novo mesto.
Posebnost celjske etape je bil tudi ubežnik Marcel Kittel. Podobne akcije najboljših sprinterjev sveta je mogoče prešteti na prste ene roke. Da je nemški kolesarski milijonar vzel akcijo proti Zasavju zgolj za šalo, je pokazal na okrepčilni postaji. Iz potne malhe je vzel le bidon, vse ostalo (riževe ploščice, male sendviče, gele) pa v smehu v tekstilni vrečki vrgel navdušeni navijačici smučarski tekačici ob cesti. Lov na rabljene bidone je sicer priljubljen navijaški hobi.
