Raziskovalec inteligence James Flynn je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dokazal, da se povprečen IQ zvišuje – po njegovih ocenah za tri točke v desetletju. Njegova dognanja so sprožila pomisleke o tem, ali smo ljudje res vse pametnejši ali so nove generacije samo naučene bolje odgovarjati na testih inteligence. Vprašanje ostaja odprto, je pa brez dvoma jasno, da so dnevi višanja inteligenčnega količnika že za nami.
Kot pišejo na Science Alert, je analiza 730.000 testov inteligence, ki so jo opravili na Ragnar Frisch centru za ekonomska raziskovanja na Norveškem, pokazala, da je inteligenčni količnik naraščal do sredine sedemdesetih let, nato pa se je trend začel obračati. »Če predvidevamo, da so rezultati resnični, smo lahko precej zaskrbljeni,« je za The Times dejal psiholog Stuart Ritchie z univerze v Edinburghu, ki v raziskavi ni sodeloval.
Raziskovalci so analizirali teste inteligence, ki jih na Norveškem pred obveznim služenjem vojaškega roka opravijo 18- in 19-letniki. Preučili so 730.000 testov, ki so jih mladeniči, rojeni med letoma 1962 in 1990, opravljali med letoma 1970 in 2009. Izkazalo se je, da so se rezultati začeli slabšati po letu 1975. Podoben trend je pred leti opazil tudi raziskovalec Flynn, ki je analiziral inteligenčne teste britanskih najstnikov. »Izboljšali smo okolje za razvoj kognitivnih sposobnosti v času pred puberteto, česar pa ne moremo trditi za obdobje pubertete,« je tedaj dejal Flynn.
So vsega krivi zastareli testi?
Čeprav je inteligenca izmuzljiv koncept, ki sam po sebi ne pove skoraj nič o človeku, so rezultati raziskovalce spodbudili k premisleku, zakaj prihaja do padanja inteligenčnega koeficienta. Nekateri menijo, da je kriv način, kako se izobražuje otroke in kako ti preživljajo prosti čas – kaj in kako se igrajo in koliko berejo. Drugi znanstveniki so mnenja, da je težava v zastarelih testih inteligence in ne v čedalje manj inteligentnih ljudeh. Testi po njihovo niso prilagojeni sodobnemu človeku in njegovemu načinu življenja. »Raziskovalci inteligence prepoznavajo razliko med dvema vrstama inteligence: pri prvi gre za to, česar je človek naučen, pri drugi, fluidni inteligenci, pa za njegovo zmožnost prepoznavanja novih vzorcev in reševanja težav,« je za The TImes pojasnil Ole Rogeberg, eden od avtorjev študije o inteligenci norveških mladeničev.
Kot pišejo na Science Alert, težava torej ni v nas, pač pa v testih inteligence. Dokler ne bodo znanstveniki s svojo fluidno inteligenco prišli do dna vprašanjem o tem, kaj natanko je inteligenca in kako jo meriti, ne moremo biti prepričani, ali smo res vse bolj neumni.
