Ljudje v divjih živalih običajno vzbujamo močne občutke strahu, zaradi česar se živali umikajo in skušajo izogibati stikom. Ker ljudje okupiramo čedalje več površine, postaja izogibanje precej težavno, piše Independent. Živali se stiku čez dan ne morejo izogniti, zaradi česar se vse bolj aktivne ponoči. Morda se komu, ki se raje ne bi srečal z divjo mačko, s tem ne zdi nič narobe. A živali, ki bi morale biti aktivne podnevi in ponoči počivati, imajo z zamenjavo povečano tveganje za pojav bolezni in prezgodnjo smrt. Pogosto gre za živali, ki so že tako ogrožene. Do teh ugotovitev je prišla ekipa raziskovalke Kaitlyn Gaynor z univerze Berkeley v Kaliforniji. V raziskavi so analizirali 80 študij s šestih celin, ki so preučevale nočno aktivnost sesalcev. Izkazalo se je, da je pri vseh sesalcih, od bobrov do levov, opazna povečana aktivnost v nočnem času, če so v bližini človeške naselbine.
Velika grožnja za ves ekosistem
Znanstveniki tako opozarjajo, da ni lov na divje živali edini način, s katerim ljudje škodimo tem živalim. »Učinki, ki sicer niso usodni, imajo morda še celo večji vpliv na populacijo in evolucijske smernice,« je za Independent dejala Gaynorjeva. Z njo se strinja doktorica Ana Benitez-Lopez, ekologinja z univerze Radboud Nijmegen, ki pravi, da je za živali, ki so aktivne podnevi, menjava bioritma izjemno škodljiva. »Če morajo te živali vse početi ponoči, se pri tem odrežejo bistveno slabše,« je dejala za Independent. Zaradi strahu pred ljudmi divje živali manj časa namenjajo iskanju hrane, kar se odraža v slabšem zdravju. Ker so divje živali v slabšem fizičnem stanju, so posledično manj sposobne za reprodukcijo.
Strokovnjakinji v menjavanju dnevnega ritma divjih živali vidita velikansko grožnjo za ves ekosistem. Če so živali prisiljene spreminjati čas, ko lahko lovijo, se spreminja tudi njihov plen. Nekatere živali bi tako lahko ostale brez svojih naravnih sovražnikov, kar bi povzročilo rušenje vsega sistema. Kot še ugotavljata znanstvenici, gre za univerzalno težavo, ki nima enostavne rešitve.
