Pred dnevi so mediji množično poročali o novih odkritjih, povezanih z Albertom Einsteinom in njegovimi pogledi na druge kulture. Iz nikoli prej objavljenih zapisov iz dnevnika, ki ga je znanstvenik pisal med oktobrom 1922 in marcem 1923, je videti, da je imel Einstein rasistična in ksenofobna stališča, so poročali mediji. Dnevnik je pisal med potovanjem po Aziji, zato je večina rasističnih opazk o Kitajcih. Precej skrajna stališča so presenetila ljudi, ki so imeli Einsteina za glasnika miru.
»Marljivi, a umazani in omejeni«
Med drugim je Kitajce označil za sicer marljive, a umazane in omejene. »Ko jedo, ne sedijo, pač pa čepijo na tleh, tako kot Evropejci, če v gozdu opravljajo veliko potrebo,« je med drugim zapisal. »Res bi bilo škoda, če bi Kitajci izpodrinili druge rase,« je nadaljeval.
Objava je sprožila mnogo odzivov na družbenih omrežjih. Veliko ljudi deli prepričanje, da »imajo vsi ljudje, tudi Einstein, slabe plati,« in spodbuja k bojkotu znanstvenika. Oglasili so se tudi številni Kitajci, ki v nasprotju z vsemi pričakovanji znanstvenika in njegova stališča zagovarjajo. V času, ko je Einstein potoval po Kitajski, je bila ta namreč povsem drugačna od današnje Kitajske. »Einstein je bil pri nas v napačnem trenutku,« je zapisal uporabnik na družbenem omrežju Weibo. »Prva leta po ustanovitvi republike so bila težka. Kitajsko so takrat pestile lakota, vojna in revščina. Kako bi lahko takšna dežela naredila vtis na kogarkoli,« se je še vprašal. Tudi mnogi drugi uporabniki so se postavili na znanstvenikovo stran. »Temu pravijo žaljenje Kitajske? To je noro. Fotografije iz tistega obdobja jasno kažejo, da je bila Kitajska takrat res umazana. Einstein je predstavil realno podobo naše dežele v tistem času,« je zapisal nek drug uporabnik.
Kot piše BBC, so se mnogi spomnili tudi na način, na katerega je satirični pisatelj Lu Xun portretiral Kitajsko. »Xuna cenimo, ker je izpostavljal pomanjkljivosti domovine. Ne vem, zakaj tega ne bi dovolili komu, ki ni Kitajec,« se je vprašal anonimni uporabnik.
