Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je prepričan, da v slovenskih zaporih ni katastrofalnih razmer in da sistem ni pred kolapsom. »Razmere so precej boljše kot v nekaterih razvitejših državah, v katerih je neprimerno več napadov na pravosodne policiste, uporov in incidentov,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Podržaj. Čeprav priznava, da se soočajo s kadrovskim pomanjkanjem, predvsem v Ljubljani in na Dobu, pa sam ne prevzema krivde in kljub pozivom pravosodnih policistov ne namerava odstopiti. Prav tako zavrača zahtevo po menjavi direktorja ljubljanskega zapora Mirana Candellarija.
Podržaj je včeraj dejal, da na potrebo po dodatnih pravosodnih policistih in strokovnem osebju opozarjajo že več let, vendar pa so se zadeve začele obračati v pravo smer šele pod Cerarjevo vlado. Število pravosodnih policistov se je namreč lani povečalo za deset (s 537 na 547), sčasoma pa naj bi bilo po njegovih besedah še večje, tako da bo Ljubljana »v nekoliko daljšem časovnem obdobju« dobila 15 dodatnih pravosodnih policistov.
Vse večje število nadur
Odgovorov na vprašanje, kako konkretno naj bi se začele zadeve obračati v pravo smer, od uprave nismo prejeli, je pa iz letnega poročila za leto 2017 razvidno, da je bilo lani izplačanih kar 71.000 nadur ali 20 odstotkov več kot leto prej, medtem ko je rast števila nadur med letoma 2015 in 2016 znašala celo 34 odstotkov. Število bolniških odsotnosti se je lani povečalo za 12, predlani pa za 15 odstotkov.
V Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) in Sindikatu delavcev v pravosodju (SDP) pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da »tako slabo in kaotično ni bilo še nikoli«. Pravosodni policisti izgorevajo iz dneva v dan, število bolniških staležev se povečuje, prav tako se povečuje število odsotnosti zaradi psihične in delovne preobremenjenosti. »Država se hvali z zagotavljanjem človekovih pravic osebam, ki jim je odvzeta prostost, pozablja pa na človekove pravice tistih, ki omogočajo nadstandard zaprtim osebam,« je v torek medijem povedal predstavnik Sindikata delavcev v pravosodju Marcel More in opozoril, da so vedno bolj nevzdržne delovne razmere posledica tako organizacijsko kot tudi vsebinsko nepremišljene politike vodilnih v sistemu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
O razporedu dela so pravosodni policisti obveščeni največ tri dni vnaprej, vedno pogosteje zgolj za naslednji dan. Odmor za malico si le stežka vzamejo, družinskega življenja skoraj nimajo več. Zaradi kadrovske podhranjenosti se je »drastično« zmanjšala tudi varnost, o čemer med drugim priča dejstvo, da ne zmorejo vsem zaprtim osebam zagotoviti niti spremstva na sodišče.
Pazniki so postali zaporniki
»V zaporih ugotavljamo skrajno izčrpavanje in preobremenjevanje pravosodnih policistov, ki morajo delati 56 ur na teden, brez dneva počitka. In to kljub temu da spada ta poklic med varnostno rizične in zdravju škodljive poklice, ki jih ni mogoče opravljati tako dolgo kot druge,« je ogorčen predsednik SDOS Frančišek Verk. Ker nobena vlada, kot pravi, ni zagotovila primernega števila pravosodnih policistov in ni prenehala varčevati na njihovem zdravju in socialnem življenju, so v upravi sprva zmanjšali število pravosodnih policistov po zaporih in zunanjih varovanjih. »Ko pa je kadrovska podhranjenost doživela višek, so se 'spomnili' posebne zakonske ureditve o neenakomerno razporejenem delovnem času, s katerim so pravosodne policiste prisilili, da so jim vseskozi na razpolago. Kar seveda tudi pomeni, da zanje ne veljajo splošna določila zakona o delovnih razmerjih, ko gre za delovni čas in zagotavljanje pravice do počitka med delovnimi dnevi,« opozarja Verk.
