Zdravniška zbornica Slovenije bo po dolgoletnem odločnem zavračanju evtanazije, ki je v Sloveniji prepovedana, ponovno razmislila o tej možnosti. Za pravico do samoodločbe o koncu lastnega življenja se je, kot je znano, javno zavzel pokojni akademik Janko Pleterski. O vsebinah, povezanih z evtanazijo, se bo izrekel vsak član zborničnega odbora za pravno-etična vprašanja. Konec meseca pa se bo na podlagi izoblikovanega stališča izrekel še izvršilni odbor zbornice. Predsednica dr. Zdenka Čebašek Travnik poudarja, da se pri tem odpira vrsta vprašanj.

Kdo bi sodeloval pri skrajšanju življenja

»Sprašujemo se, kdo naj bo vključen v odločanje o teh najtežjih vprašanjih za zagotavljanje dostojanstvenega konca življenja posameznika. Naslednje pomembno vprašanje je, kdo naj pri dejanjih skrajševanja življenja sodeluje,« je spomnila Čebašek-Travnikova. Pri teh odločitvah ima po njenem najpomembnejšo vlogo subjektivna presoja. Nekdo, ki je bil sprva odločno proti evtanaziji, lahko pozneje na primer zastopa povsem nasprotno stališče, obe skrajnosti pa sta lahko legitimni. Tudi uradni odločevalci lahko spremenijo mnenje, je dodala. Čebašek-Travnikova je poudarila, da bi morala biti ta odločitev sprejeta po tehtnem premisleku.

V preteklosti so v zbornici možnost evtanazije dosledno zavračali. Poudarjali so, da bi bile te odločitve za zdravnike (pre)hudo breme. Po kodeksu zdravniške etike, ki ga je zbornica prenovila leta 2016, mora zdravnik zavračati tako evtanazijo kot pomoč pri samomoru. Nekdanja različica tega pravila, ki so jo zapisali v devetdesetih letih, je bila še ostrejša: od zdravnika je pričakovala, da bo evtanazijo obsojal in jo imel za lažni humanizem.

Brglez: Akademikova rešitev pri nas ni uresničljiva

Do poziva dr. Janka Pleterskega pa se je na Dnevnikovo prošnjo opredelil predsednik DZ in podpredsednik SMC. Milan Brglez je prepričan, da potrebujemo takšno zakonodajo, da bomo lahko človekovo dostojanstvo ohranjali od rojstva do smrti. Ob tem poudarja, da morajo najprej strokovnjaki presoditi, ali sta evtanazija in asistiran samomor v nasprotju s 17. členom ustave, ki varuje nedotakljivost človekovega življenja. Drugi korak bi bil iskanje »najširšega družbenega soglasja, da bi se lahko o tem pogovarjali dostojno, predvsem z vidika humanistike in pietete«. Po Brglezovem mnenju v našem političnem prostoru še nismo zreli za to. Šele v tretjem koraku pa bi se lahko lotili priprave zakonodaje z vsemi potrebnimi varovalkami pred morebitnimi zlorabami. »Glede na ustroj naše države, predvsem pa glede na moč referenduma, ki bi bil v tem primeru gotovo razpisan, pa menim, da rešitev, ki jo je predlagal blagopokojni akademik Pleterski, realno ni uresničljiva.« Brglez se zato boji, da bodo tisti, ki bi želeli to storiti, to morali še naprej – »na žalost« – storiti v tujini. ri, nk