Najprej je bilo treba iti na stadion. Tam sta se obe reprezentanci dobro počutili. Prvi vtis je bil konservativen, kar je moralo vsaj Savdijcem biti zelo všeč. Drugi vtis je bil skrajno sodoben, kar bi moralo biti všeč Rusom. Bleščeča notranjost v starodavni lupini bo všeč obojim. V stebrih, ki se vijejo okrog tribun, se čuti hlad arhitekture petdesetih let. V mestu, kjer ne manjka velikih zgradb, stadion Lužniki izstopa po ambicioznosti. Ko so ga začeli graditi, je bil Stalin že eno leto mrtev, monumentalni kamen, ki je silil v nebo in napovedoval zmago, pa je bil še dolgo v

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.