V UKC Ljubljana so nedavno dobili robotski sistem, s katerim nameravajo opravljati operacije prostate, kasneje tudi druge posege. Tak robotski sistem so doslej pri nas uporabljali le še v celjski bolnišnici. Avtorji članka v reviji Lancet opozarjajo na pasti uvajanja drage, a še ne dovolj preizkušene nove tehnologije. Zdi se, da si bolnišnice prizadevajo ohranjati kompetenčno prednost pred drugimi bolnišnicami z uvajanjem dragih tehnologij - tudi robotskih, namesto da bi izboljšale kakovost obravnave.
Od 16 centrov za operacije raka prostate, ki so v Angliji med letoma 2010 in 2017 nehali delovati, nobeden ni vrat zaprl zaradi jasnih dokazov o slabi oskrbi bolnikov. Vzrok je bil pomanjkanje pacientov: ti za zdravljenje pogosto izberejo bolnišnice, ki omogočajo robotsko asistirano kirurgijo, tiste, ki te tehnologije nimajo, pa izgubljajo bolnike, tako da morajo celo nehati poslovati, ugotavljajo avtorji strokovnega članka, objavljenega v reviji Lancet Oncology. V omenjenem časovnem obdobju se je v Angliji število bolnišnic, ki so opremljene z robotskimi sistemi, več kot potrojilo: če je bilo leta 2010 z roboti opremljenih 12 od 65 centrov za kirurgijo raka prostate, jih je bilo leta 2017 že 42 od 49 obstoječih bolnišnic. To se je zgodilo kljub pomanjkanju dokazov, da robotsko asistirana kirurgija v primerjavi s klasično izboljša rezultate zdravljenja, torej podaljša preživetje bolnikov in povzroči manj neželenih učinkov. Avtorji članka so sklenili, da so potrebni boljša regulativa, ki bi ocenila učinkovitost novih tehnologij, ter kazalniki kakovosti, na osnovi katerih bi se lahko pacienti informirano odločali o izbiri bolnišnice.
Izbirajo najboljšo, ne najbližjo bolnišnico
V študiji, ki so jo naredili na londonski šoli za higieno in tropsko medicino in King's College, so uporabili podatke 19.256 Angležev, ki so jih po diagnozi raka prostate zdravili z radikalno odstranitvijo prostate med letoma 2010 in 2014. Gre za prvo študijo, v kateri so analizirali vpliv izbire bolnikov in konkurenčnega tekmovanja med angleškimi bolnišnicami. Ta temelji na predpostavki, da bodo pacienti za zdravljenje izbirali bolnišnice, za katere menijo, da bodo v njih dobili najboljšo oskrbo. To je v skladu s politiko britanske javne zdravstvene službe, kjer pa niso predvidevali, da bodo nekatere bolnišnice zaradi pomanjkanja pacientov morale zapreti svoja vrata. Težava je v tem, da pacientom za izbiro najboljše bolnišnice niso na voljo kazalniki kakovosti kirurgije raka prostate, zato se morajo odločiti na osnovi drugih podatkov. Zdi se, da v primeru raka prostate bolniki podatek, da ima bolnišnica robotski sistem, razumejo kot kazalnik visokokakovostne oskrbe, čeprav ni dokazov, ki bi kazali na superiornost te metode v primerjavi s klasično operacijo. Bolnišnice tako investirajo milijone funtov v nove in pogosto premalo preizkušene tehnologije. To neposredno vpliva na zdravstveno oskrbo pacientov in tudi na položaj bolnišnice na zdravstvenem trgu, je povedal avtor študije dr. Ajay Aggarwal.
Neenakost v zdravstvu
Že predhodne analize so pokazale, da se je eden od treh Britancev, ki so potrebovali operacijo raka prostate v letih 2010–2014, odločil za zdravljenje v bolnišnici, ki mu ni bila najbližja. Pacienti, ki so na zdravljenje potovali dlje, so bili večinoma mlajši, bolj pri močeh in v boljšem finančnem položaju, kar že nakazuje neenakosti v dostopu do zdravljenja. Pacienti so dlje potovali večinoma v bolnišnice, ki so omogočale robotsko kirurgijo ali so zaposlovale priznanega kirurga.
V času študije je 23 od 65 onkoloških centrov pridobilo dodatne paciente; nekateri so opravili 400–500 operacij več, kot so pričakovali glede na število okoliškega prebivalstva. V nasprotju s tem je 37 od 65 bolnišnic opravilo manj operacij prostate, kot je bilo pričakovano, Skoraj polovica bolnišnic, ki so paciente pridobile, je bila opremljena z robotskimi sistemi, med tistimi, ki so bolnike izgubile, pa jih je to tehnologijo imelo pet odstotkov. V tem štiriletnem obdobju je 16 od začetnih 65 bolnišnic zaprlo vrata, nobena od njih ni imela robota.
Celo znotraj javnih zdravstvenih sistemov, kot je britanski, je tekmovanje med bolnišnicami privedlo do centralizacije zdravstvenih storitev skozi »naravno selekcijo« med bolnišnicami, ugotavljajo avtorji. To je posledica tega, da bolnišnice v želji, da zagotovijo svoj obstoj, vlagajo denar v nakup novih tehnologij z vprašljivo učinkovitostjo, namesto da bi javno zdravstveno službo razvijali regijsko načrtovano in koordinirano. Podoben vzorec so opazili na drugih zdravstvenih trgih, na primer v ZDA. Rak prostate pa ni edino področje, kjer hitro uvajajo nove tehnologije v zdravljenje, zato bi bilo treba raziskati tudi, pri zdravljenju katerih drugih vrst rakavih obolenj se uvaja nova tehnologija in kakšni so učinki tega, so sklenili avtorji študije.lo
