najprej naj se vam iskreno zahvalim za vse priznanje za moje dosedanje prispevke, v katerih da zelo dosledno sledim svojim poštenim vodilom v javnem delovanju – transparentnosti in logiki (zdrava kmečka pamet, jo poimenujete). Takega priznanja v javnosti še nisem prejela (Dnevnik, 13. junij 2018) – ne pisno ne ustno. Resnično iskreno zahvalo vam izrekam, pri čemer si želim samo to, da bi bilo srečkov knafelcev še več. Pa ne zaradi priznanja meni in s tem osebnega potrjevanja, marveč zaradi prebivalcev Slovenije, da bi jim bilo ob poštenih političnih vodilih srečkov in id kar najlepše in najboljše živeti in delati. Da pa si midva ne bi samo slave pela, naj preidem k bistvu vašega zadnjega pisma.
V pismu analizirate moje stališče do aktualnega volilnega sistema, obvezne volilne udeležbe, spremembe volilne zakonodaje v smislu preferenčnega glasu – slednje poimenujete »neposredne volitve poslancev za državni zbor«, pri čemer se večinoma strinjate z mano. In še – kot zaključni sklep – predlagate oblikovanje široke državljanske pobude, ki bi pripeljala do takega stanja v državi, ko bi bili izvoljeni (strankarski) politiki primorani sprejeti dopolnila tako k ustavi kot volilni zakonodaji in tako končno omogočiti, da bi bili poslanci dejansko predstavniki interesov vseh državljanov.
Kot učinkovito bistvo vašega pisma vidim v prej navedenem oblikovanju »široke državljanske pobude«. Tudi sama sem že neštetokrat opozarjala na pravočasno in učinkovito rešitev prek združevanja enako mislečih, opozarjajoč pri tem na smer, v katero drvi Slovenija. A zaman. Zato me še toliko bolj veseli vaša pobuda, da nisem ob svoji pameti tako zelo sama, samcata. Bi bila midva pripravljena prevzeti tudi organizacijo takšne državljanske pobude, gospod Srečko Knafelc? Vsaj pri prvi potezi, kajti nadaljevanje se praviloma izvaja spontano. Vse ostalo je stvar debate. In morda se nama pridruži še kdo, čigar podobne misli vejejo iz njegovih pisem prav v tej rubriki, in tako nas bo več, vedno več…
Ida Čuden Rebula, Sežana