Kristalno amforo, lovoriko drugega dneva 25. slovenskega Toura, je v boju najhitrejših velemojstrov sprinta na dveh kolesih v Rogaški Slatini osvojil Nizozemec Dylan Groenewegen. Član Rogličeve ekipe LottoNl-Jumbo je potrdil, da je ob Calebu Ewanu potencial prihodnosti, letos je zmagal že enajst dirk. »Nisem imel dobrega izhodišča, a sem vseeno poskusil. Imel sem dobre noge. Tukaj je veliko dobrih sprinterjev in lepo je zmagati. Slovenija je lepa dežela, lepo je dirkati in z nami v ekipi je poseben fant – Primož Roglič,« je govoril Dylan Groenewegen. V hitrem zaključku na obmejnem Štajerskem so glavnino dela opravile ekipe Michelton-Scott, Katjuša in Bahrain Merida, a v zadnjih 100 metrih je Nizozemec pokazal, da postaja prvi sprinter sveta.
Mezgečeva zasedba Micheton Scott je imela kljub izjemnemu vložku veliko smole z novim padcem Caleba Ewana (tretji) in lovljenjem glavnine. Največji vseh časov Mark Cavendish je bil šesti, najhitrejšega Marcela Kittla je ekipa Katjuša izgubila izza zavetrja. Slovenske legende hitrosti in sprinta Borut Božič, Luka Mezgec in Marko Kump so v vlogah pomočnikov ostali v drugi deseterici med 14. in 16. mestom. Rok Korošec je bil deveti brez izdatne podpore avstrijske ekipe My Bike Stevens, ki jo vodi Luka Žele. »Na koncu se je bilo treba znajti. Nekaj zavetrja sem iskal za vlakom Bahrain Meride, nekaj za Mezgecem. Kilometer pred ciljem sem izgubil nekaj pozicij, kar me je stalo nekaj mest, zato tudi ostaja nekaj grenkega priokusa. Lahko bi dosegel več. Škoda, da ni več priložnosti. Sprintati s svetovnimi asi je poseben občutek. Je veliko večji red in spoštovanje kot na manjših dirkah,« pravi bivši gorski kolesar iz kamniške Tuhinjske doline, ki pa na celjskih klancih in okoli Kamniških Alp ne računa na podobne dosežke. V boju za zeleno je bilo v ciljem prostoru Rogaške, enega bolj srčnih gostiteljev doslej, kar nekaj razmišljanja mož za zeleno mizo. Za zmagovalni oder sta se pripravljala Italijana Matteo Pelucchi (Bora) in nosilec zelene na Štajerskem Simone Consonni (UAE Emirates), pa niti dvakrat drugo oziroma prvo in četrto mesto ni bilo dovolj. Pravila, kot se na velikih dirkah ne dogajajo.
Ob Tomažu Poljancu, šefu ljubljanske ekipe, je vedno nasmejan na slovesni trenutek kariere čakal Avstralec Benjamin Hill. Po zaslugi odbitnih sekund na letečih ciljih v Prekmurju in Štajerskem bo namesto v modri majici hribolazca (vozil jo bo namestnik Gašper Katrašnik) v zeleni proti knežjemu Celju. »Čudovito. Neverjeten občutek,« je žarel Benjamin Hill, najboljši tujec ljubljanske posadke azijskih glavnih sponzorjev. »To, da Hill lahko obleče zeleno, smo ob preračunavanju razpisa in dogajanju na cesti tudi predvideli. Ni bil v begu naključno. Za nas je to izjemen uspeh. Za Hilla pa še toliko bolj. Ko sem ga spoznal, je imel veliko željo nekoč voziti v Evropi. Želja se mu je izpolnila. Še več. Jeseni lani je hudo padel na dirki, poškodoval pet vretenc, ledvice in je sploh čudež, da živi. Je izjemno pozitivna osebnost, vedno nasmejan, prijazen, preprost. Zanj in za vse nas je zelena še toliko večji dar,« je bil ponosen Tomaž Poljanec. V Adria Mobilu so z Jonom Božičem dobili več kot pet minut slave. »V Soboti je prišlo do velike zmote, a sodniki so se tako odločili. Želel sem ubraniti belo, v begu nas je rešil Gašper Katrašnik. Na klancih pred Celjem nisem tako močan, da bi jo obdržal,« se je že vnaprej sprijaznil Božič. Tudi Hill, hrib v prevodu. »Ime je že pravo, a manjka 'mountain hill',« se je pošalil. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem z ovinkom čez Rogličevo Zasavje, njegov ovinek in njegove griče, se bo začel resen boj za zeleno. Vzpon čez na novo asfaltirano Celjsko kočo in ciljni vzpon na Grad bo naredil prve sekundne razlike. Za lovoriko kolesarskega viteza Celjskega Primož Roglič še ni prvi pretendent, verjetneje so to kolesarji kova Impey, Bole, Mohorič, Tratnik. »Ta dva dneva sta bila hitra. Proti Rogaški sem imel že močnejše noge. Kako bo, bomo videli v klancih,« je bil kratek. »Pred šestimi leti, ko sem začel s kolesarstvom, si ne bi mogel misliti, da bom delil domače ceste z legendami svetovnega kolesarstva in ponosno razlagal, da sem tu doma.«
