Lionel Messi (Argentina)
»Argentina bo svetovni prvak. Do naslova jo bo popeljal Lionel Messi, najboljši igralec v zgodovini nogometa,« je prepričan Carlos Bianchi, trener z največ zmagami na klopi Argentine. Za letošnji mundial se zdi, da bodo vse oči uprte prav v petkratnega dobitnika zlate žoge, saj bo to bržkone njegova zadnja priložnost, da osvoji največji nogometni turnir in se vpiše med nesmrtne. Za nogometnim zvezdnikom je še ena izvrstna sezona, v kateri je Barcelono popeljal do naslova španskega prvaka in zmage v kraljevem pokalu, za nameček pa je znova osvojil tudi naziv najboljšega strelca španske lige. Precej manj uspehov ima z reprezentanco, s katero je osvojil le zlato medaljo na olimpijskih igrah leta 2008, v zadnjih štirih letih pa izgubil tako v finalu svetovnega (2014) kot južnoameriškega prvenstva (2015, 2016). »Rane po porazu na mundialu v Braziliji se niso zacelile in ne vem, ali se sploh kdaj bodo,« pravi Lionel Messi, z 61 zadetki najboljši strelec Argentine vseh časov.
Neymar (Brazilija)
Podobno kot Lionela Messija tudi Neymarja na zadnje svetovno prvenstvo vežejo grenki spomini. Ne le zaradi blamaže pred domačimi gledalci v polfinalu z Nemčijo (1:7), temveč tudi zaradi hude poškodbe hrbta v četrtfinalu proti Kolumbiji, ki bi ga skoraj stala kariero. Zdravstvenim težavam se ni mogel izogniti niti letos, le da jo je tokrat skupilo njegovo stopalo, zaradi česar je bil z nogometnih igrišč odsoten štiri mesece. Na zelenico se je vrnil ta mesec za pripravljalno tekmo proti Hrvaški in z doseženim zadetkom dal nemudoma vedeti, da je nepogrešljiv član brazilske izbrane vrste. Zanjo je na 85 tekmah dosegel že neverjetnih 55 golov in se tako izenačil z legendarnim rojakom Romariem. Z naskokom najdražji nogometaš na svetu je s soigralci nemara celo prvi favorit za končno zmago v Rusiji. »Sem izredno vesel, da sem lahko del te ekipe. Menim, da je najmočnejša. Premoremo dovolj kakovosti, da osvojimo svetovno prvenstvo,« pravi nogometaš Paris Saint-Germaina.
Antoine Griezmann (Francija)
Zanimanje za napadalca madridskega Atletica je tudi na račun osvojene evropske lige na nogometni tržnici močno poskočilo. A čeprav je Francoz od prihoda v špansko prestolnico leta 2014 samo v španskem prvenstvu dosegel že 79 golov, je njegov učinek v reprezentanci nekoliko skromnejši. Na 53 tekmah se je med strelce vpisal dvajsetkrat, kar je bržkone tudi posledica hude konkurence v napadu galskih petelinov. Medtem ko je na domačem evropskem prvenstvu pred dvema letoma na sedmih tekmah dosegel šest golov, pa večji dolžnik ostaja, kar zadeva nastope na mundialu. V Braziliji je namreč igral na petih dvobojih, a se na prav nobenem ni vpisal med strelce. Sedemindvajsetletnik je v zadnjih tednih pod še izdatnejšim drobnogledom medijev tudi zaradi negotove prihodnosti. Že lep čas krožijo govorice o morebitni selitvi v Barcelono. S Katalonci naj bi podpisal petletno pogodbo, odškodnina zanj pa utegne znašati kar 115 milijonov evrov.
Toni Kroos (Nemčija)
»Sam vidim Kroosa kot glavno os v moštvu Reala Madrid. V njem vidim tudi sebe. Je moj naslednik na igrišču,« je na račun Tonija Kroosa poln hvale eden najboljših vezistov vseh časov Xavi Hernandez. Navdušenja nad sijajnim nogometašem ne skriva niti selektor Nemčije Joachim Löw, ki za Kroosa pravi, da v njegovo vrsto vnaša simetrijo in ravnotežje, njegov nekdanji trener pri Realu Zinedine Zidane pa ga je opisal kot idealnega igralca za kraljevi klub. Osemindvajsetletnik je za izjemno nadarjenega nogometaša veljal že pri zelo zgodnjih letih, ko pa je pri šestnajstih prestopil iz Hanse Rostock v Bayern München, so ga v Nemčiji oklicali za talent stoletja. Sloves je upravičil že leto pozneje, ko je igral za prvo ekipo nemških prvakov in tako prehitel celo štiri mesece starejšega Thomasa Müllerja. Slovi kot igralec z izjemnim nosom za podaje, kar potrjuje tudi statistika. V letošnji sezoni španskega prvenstva je soigralcem točno podal v kar 93,1 odstotka primerih, še natančnejši pa je bil v ligi prvakov, kjer so merilne naprave izmerile, da je bilo napačnih podaj le 6,1 odstotka.
Harry Kane (Anglija)
Po zadnjih ugotovitvah nogometnega observatorija mednarodnega centra za športne študije (CIES) najvrednejši nogometaš ni Neymar ali Lionel Messi, ampak 24-letni napadalec angleške izbrane vrste Harry Kane. Član londonskega Tottenhama je namreč cenjen na kar 201,2 milijona evrov. Čeprav je njegov oče Irec in je imel zato možnost igrati tudi za irsko reprezentanco, je prednost dal Angliji. Bil je član vseh njenih mlajših selekcij, za člansko pa je debitiral pred tremi leti. Odtlej je zanjo vpisal 24 nastopov in dosegel 13 golov. Angleži na mladega napadalca polagajo ogromno upov in verjamejo, da bodo prav z njegovo pomočjo po letu 1968 znova stopili na vrh sveta. »Zelo nam je težko, saj zadnjih 50 let nismo osvojili ničesar. A ne smemo se ozirati na preteklost, osredotočiti se moramo nase. Smo samosvoja ekipa, z lastno identiteto,« je prepričan Harry Kane in, kot pravi, komaj čaka na svoj premierni nastop na svetovnem prvenstvu.
Cristiano Ronaldo (Portugalska)
Največji uspeh z reprezentanco je dosegel pred dvema letoma, ko je Portugalska postala evropski prvak. A to je le ena od številnih lovorik, ki jih je osvojil v zadnjih letih. Čeprav šteje 33 let, Ronaldo instinkta za doseganje zadetkov ni izgubil. Že res, da je v letošnji sezoni gole serijsko začel zabijati šele po novem letu, a to kaže tudi na to, da je načrtno stopnjeval formo za vrhunec sezone. Za nameček bo v Rusiji precej bolj spočit kot marsikateri nogometaš, saj mu je zdaj že nekdanji trener Reala Madrid Zinedine Zidane v španskem prvenstvu namenil več počitka kot v minulih letih. Vselej izredno motiviranemu Portugalcu v vitrini manjka le še zmaga na svetovnem prvenstvu, za kar pa ima po mnenju nogometnih poznavalcev le malo možnosti. Tudi zato, ker se bo Portugalska na prvenstvu predstavila z nekaterimi nogometaši, ki niso nastopili na turnirju najboljših evropskih reprezentanc v Franciji. Ob tem ne gre pozabiti, da bo Ronaldo v Rusiji igral pod precej manjšim pritiskom, saj se je v letošnji sezoni že veselil končne zmage v ligi prvakov.
Mohamed Salah (Egipt)
O Egipčanu bi težko zapisali kaj, kar v letošnji sezoni o njem še ni bilo zapisano. Po lanskem prestopu iz Rome v Liverpool za 42 milijonov evrov je težko verjeti, da se je njegova vrednost na nogometni tržnici v le nekaj mesecih skoraj početverila in danes znaša vrtoglavih 150 milijonov evrov. Po podatkih spletne strani Transfermarkt sta od 25-letnika več vredna le še Neymar in Lionel Messi (oba po 180 milijonov evrov). Napadalec je na 52 tekmah za Liverpool dosegel kar 44 golov, zato je razumljivo, da bo z naskokom največje orožje Egipta v Rusiji. A poškodba rame, ki jo je skupil v finalu lige prvakov proti madridskemu Realu, poraja nekaj dvomov, saj vse odtlej ni več stopil na igrišče. Faraoni se v dneh pred prvenstvom na vso moč trudijo, da ga pripravijo za skupinski del tekmovanja, a ne gre izključiti, da bo nared šele v izločilnih bojih, kamor pa se bodo štirikratni afriški prvaki brez njegove pomoči zelo težko prebili.
Eden Hazard (Belgija)
Čeprav pri Chelseaju nima izjemne sezone, bi težko trdili, da je z osemnajstimi goli in sedmimi asistencami v dresu londonske ekipe razočaral. Kljub temu se od belgijskega zvezdnika vselej pričakuje, da bo odigral vrhunsko. Ker ga odlikujejo hitrost, odlična tehnika in iznajdljivost, so v nogometašu mnogi videli naslednika Cristiana Ronalda ali Lionela Messija, a vsaj za zdaj visokih pričakovanj še ni izpolnil. Na svetovnem prvenstvu bo nosil težko breme. Ne le zato, ker mu je zaupan kapetanski trak, temveč tudi, ker bo na igrišču vodil bržkone najbolj nadarjeno generacijo belgijskih nogometašev v zgodovini. »Smo dobri igralci, nastopamo v največjih ligah v Italiji, Angliji in Španiji, zato vemo, kaj moramo storiti. Novinarji, navijači, pravzaprav vsa Belgija od nas pričakuje, da nekaj osvojimo. Imamo zlato generacijo nogometašev, zdaj nam manjka le še lovorika,« pred prvenstvom razmišlja Eden Hazard. Sedemindvajsetletnik je sicer prvi nastop za Belgijo vpisal že pred desetletjem, odtlej pa je zanjo na 85 tekmah dosegel 22 zadetkov.
Andres Iniesta (Španija)
Nobenega dvoma ni, da so pri Andresu Iniesti leta naredila svoje in da ni več v tako vrhunski formi kot nekoč. A tudi pri 34 letih ostaja vodja vezne linije v španski reprezentanci, kjer mu je selektor Julen Lopetegui zaupal vlogo, ki jo je nekoč opravljal njegov predhodnik in nekdanji soigralec pri Barceloni Xavi Hernandez. Za nogometnega zvezdnika so zadnji meseci zelo čustveno nabiti, saj se je maja po 22 letih poslovil od Barcelone, po svetovnem prvenstvu pa bo najverjetneje enako storil tudi s španskim dresom. »To bo moje zadnje svetovno prvenstvo. Ne vem še, ali se bo končala tudi moja kariera v španski vrsti, a morda je napočil čas za to. Čas za analizo bo julija,« je v nedavnem pogovoru za Guardian dejal Andres Iniesta. Svetovno prvenstvo v Rusiji bo že njegovo četrto, rojakom pa bo v spominu ostal predvsem po zmagovitem golu v sodnikovem dodatku na mundialu pred osmimi leti proti Nizozemski. Za Španijo je sicer vpisal že 126 nastopov in 13 golov.
Luka Modrić (Hrvaška)
Hrvaškega vezista so v zadnjih tednih bolj kot z nogometom povezovali z razvpitim nekdanjim prvim možem zagrebškega Dinama Zdravkom Mamićem, ki je bil zaradi korupcije in utaje davkov obsojen na šest let zapora. Čeprav so ga marca hrvaški tožilci obtožili lažnega pričanja, to nikakor ni vplivalo na njegove predstave na nogometnih zelenicah, saj je maja z madridskim Realom osvojil svoj četrti naslov v ligi prvakov. Dvaintridesetletnik je za reprezentanco debitiral pred dvanajstimi leti, odtlej pa zanjo igral na 104 tekmah in postal njen zaščitni znak. Odlikujejo ga izjemna nogometna inteligenca, izvrsten občutek za narekovanje ritma in pregled nad igro. Tako kot za številne nogometne ase bo tudi za Modrića to zadnja priložnost, da odmeven uspeh doseže tudi na reprezentančni ravni. Nanj naši sosedje čakajo že vse od leta 1998, ko so na svetovnem prvenstvu v Franciji končali na tretjem mestu.
