Glasba je časovna umetnost je naslov serije glasbenih dokumentarcev, namenjenih »ključnim ploščam, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino«, kot pravi njihov scenarist Igor Bašin. Prvi je bil film o plošči Pankrtov Dolgcajt (v režiji Igorja Zupeta), drugi (v režiji Varje Močnik) o plošči Buldožerja Pljuni istini u oči, tretji, ki je v torek prišel v Kinodvor, pa se ni mogel poimenovati po naslovu plošče, ker ga ta tudi ni imela; predvsem pa ni imela imena skupine, ker je bilo to tedaj, leta 1985, prepovedano (namesto naslova je bil na ovitku

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.