Strankin vodja se je tako kot že večkrat obrnil v smeri vetra, si nadel oblačila iz pravljice o Rdeči kapici, v košarico zložil polno političnih dobrot in se odpravil proti predsedniku države. Nasprotno od pravljičnega volka, ki je hotel požreti vso kozjo družino, je naš volk bolj prebrisan. Hoče požreti le enega, »ta velikega« kozliča. Na podlagi nauka iz pravljice upam, da mu to ne bo uspelo. Če je že najmanjši kozliček prelisičil volka, upam, da bo »ta večji« toliko bolj preudaren, da se mu ne bo pustil ujeti.

Pa še nekaj o tako opevani veliki volilni zmagi. Poglejmo, ali je res tako prepričljiva. Kljub brezplačnikom, ki jih ta stranka plasira ob vsakih volitvah, milijonskim vložkom madžarskega kapitala v slovenske medije, naklonjene stranki SDS, osebni podpori prijatelja Orbana in zlorabi položaja verskih voditeljev RKC je stranka na volitvah dobila manj kot 13 odstotkov glasov volilnih upravičencev. Rezultat ni podlaga za slavje, kvečjemu za resen razmislek. Največja poraženka letošnjih volitev je prav Cerkev. Kljub ostri in odkriti propagandi in strahovanju volilcev je njen prispevek k veliki zmagi skromen. Res je, da se tudi druge stranke ne morejo hvaliti z doseženim. Na volitvah se je pokazala vsa mizerija demokratične ozaveščenosti državljanov ali pa popolno razočaranje nad obnašanjem slovenske politike.

Posebno poglavje analize tokratnih volitev pa je obnašanje slovenske RKC. Javna skrivnost je, da se ta od osamosvojitve v številnih aktivnostih obnaša protiustavno in ne spoštuje ustavne obveze, da je ločena od države. Ob tem pa je nesprejemljivo obnašanje oblasti, ki tako ravnanje dovoli. Cerkev je s svojimi ravnanji na prikrit način sofinancirala volilno kampanjo stranke SDS. Ker je Cerkev prejemnica znatnih sredstev iz proračuna države (kritje stroškov socialnega zavarovanja duhovnikov, plačilo aktivnosti vojaškega kurata in še vrst drugih), smo tako del kampanje plačali vsi davkoplačevalci.

Glede na dosedanje izkušnje je čas, da slovenska politika glede položaja RKC postavi stvari na svoje mesto. Tako kot nekatere razvite evropske države, naj tudi Slovenija odstrani Cerkev od svojih jasli na način, da se uvede tako imenovani cerkveni davek. Tako kot druga civilna društva naj svojo dejavnost financirajo verniki. Pri tem je razumljivo izvzeta karitativna dejavnost in pokrivanje stroškov vzdrževanja sakralnih objektov državnega pomena. Anahronizem je na primer naš model financiranja dejavnosti vojaškega kurata. Po obstoječem modelu bi lahko vsaka politična opcija zahtevala v vojski svojega »politkomisarja«. Dokaz utemeljenosti mojega predloga so tudi rezultati letošnjih volitev, ki kažejo realno sliko števila vernikov v Sloveniji, ki ne presega 20 odstotkov.

Držim pesti za kozjo družino.

Jožef Martini, Ljubljana