Einstein je dnevnik pisal med oktobrom leta 1922 in marcem leta 1923. Iz vsebine dnevnika je razvidno, da je bil fizik ta čas na znanstvenem, filozofskem in umetnostnem potovanju po Aziji. Na Kitajskem je človek, ki je nekoč rasizem opisal kot »bolezen belih ljudi«, opisoval domačine, ki jih je imel za marljive, a umazane in omejene, navaja Guardian. V dnevnik je zapisal: »Kitajci na mestnih klopcah ne sedijo, ko jedo, temveč čepijo kot Evropejci, kadar želijo opraviti veliko potrebo v gozdu. Celo otroci so videti brez energije in omejeni«. Po zgodnjem pisanju o visoki rodnosti na Kitajskem je šel še korak dlje: »Bila bi škoda, če bi Kitajci izpodrinili vse druge rase. Za vse nas je to neizrekljivo mrka misel«.
Ze'ev Rosenkranz, starejši urednik in pomočnik direktorja projekta Einsteinov dnevnik na inštitutu za tehnologijo v Kaliforniji, je dejal, da veliko komentarjev, ki jih je namenil zlasti Kitajcem, zvenijo precej neprijetno. »So v nasprotnem kontrastu javne predstave velike humanitarne ikone. Zdi se mi pravi šok brati te izjave, ki so zapisane povsem nasprotno, kot se je sam javno izražal. Verjetno si ni mislil, da bodo te besede kdaj objavljene v publikaciji,« je povedal Rosenkranz.
Rosenkranz je uredil in prevedel Einsteinov dnevnik, ki je tako prvič na voljo vsem bralcem po svetu. Do sedaj je bil na voljo le v Nemčiji kot del publikacije Zbranih papirjev o Albertu Einsteinu (Collected Papers of Albert Einstein), z le delnim prevodom v angleščino.
Največ sovraštva je gojil do Kitajcev
Nadaljnji odlomki v dnevniku, ki jih je domnevno pisal pastorki v Berlinu, govorijo o Kitajcih kot ljudeh, ki neprestano delajo. »Tudi tisti, ki delajo kot konji, ne kažejo znakov trpljenja,« dnevnik navaja Guardian.
Veliko bolj pozitiven je Einsteinov odnos do Japoncev. »Japonci so zadržani in spodobni. So dobro uglajen narod. Čiste duše, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na svetu. Vsak mora ljubiti in občudovati to državo,« piše v dnevniku. Rosenkranz pa pri tem poudarja, da kljub lepšemu pisanju o Japoncih na koncu Einstein zaključi z mislijo, da je japonska intelektualna moč manjša od njihove umetniške. Je vzrok tega naravna razporeditev?
Zapisi so rasistični
»Einsteinovi vpisi v dnevnik na osnovi biološkega porekla in domnevne intelektualne manjvrednosti Azijcev niso precenjeni in bi se jih lahko označilo za rasistične,« pravi Rosenkranz. Posebno tam, ko Kitajce označi kot grožnjo za Evropejce, kar je ena izmed osnovnih karakteristik rasizma, še dodaja Rosenkranz.
V uvodu Rosenkranz napiše, da je zelo pomembno raziskati, kako humanistična ikona, kakršna je Albert Einstein, čigar slika je bila nekoč uporabljena za visoki komisariat za begunce (UNHCR) v kampanji s sloganom »Sojenje ni edina stvar, ki jo begunec prinese v novo državo«, saj je bil Einstein tudi begunec, kako ta oseba lahko zapiše takšne ksenofobične besede o ljudeh, ki so mu na nek način enaki, še dodaja Guardian.