Nova španska socialistična vlada, ki jo vodi Pedro Sanchez, predlaga reformo ustave za rešitev politično teritorialnih problemov, posebej za premostitev katalonske krize. Novi minister za zunanje zadeve Josep Borrell je ob tem izjavil, da je Katalonija na robu civilnega spopada, a to naj ne bi pomenilo, da ji grozi državljanska vojna. Poleg tega so v soboto baskovski nacionalisti v znak zahteve za pravico do samoodločbe postavili 200 kilometrov dolgo človeško verigo.
Nujna reforma odnosov med Madridom in pokrajinami
Španska ministrica za teritorialno politiko in javni sektor Maritxell Batet je v soboto v Barceloni dejala, da je treba za premagovanje »institucionalne krize« in posebej »teritorialne krize«, ki pesti državo, spremeniti ustavo iz leta 1978. Poudarila je, da gre za krizo, ki je nihče ne more zanikati, in da je zato reforma odnosov med Madridom in avtonomnimi pokrajinami »nujna, mogoča in zaželena«. Kot prvi cilj za normalizacijo odnosov s Katalonijo je navedla politični dialog, ki »zahteva zaupanje in lojalnost« med centralno in regionalno vlado. Meni, da se političnih zahtev državljanov ne sme omejevati zgolj na to, kar predpisujejo zakoni in ustava.
Glede vrste sporazumov, ki bi jih bilo mogoče doseči med centralno in katalonsko vlado, je dejala, da je vlada premierja Sancheza odprta za razpravo o 45 zahtevah, ki jih je postavil nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, in za ponovno preučitev zakonov, ki jih je katalonski parlament pred časom sprejel, ustavno sodišče pa zatem razglasilo za neustavne.
Reforma le do določene meje
Ministrica je vse politične stranke povabila k sodelovanju, da se vključijo v delo komisije za spremembo teritorialnega modela, ki jo je na pobudo Socialistične stranke lani oblikoval španski senat. O vprašanju pravice do samoodločbe oziroma referenduma za neodvisnost Katalonije ali katere koli druge avtonomne pokrajine pa je Batetova pojasnila stališče, da socialistična vlada takšne možnosti v reformirano ustavo ne vključuje, tako kot večina ustav po svetu ne. O katalonskem statutu, ki ga je leta 2010 ustavno sodišče zavrnilo, pa naj bi bila vlada vseeno pripravljena razpravljati.
Katalonski predsednik Quim Torra se je na ministričine izjave odzval rekoč: »Vsi predlogi so dobrodošli.« Hkrati je za dobro novico označil napovedano srečanje s Sanchezom in dejstvo, da je med prvimi ukrepi nove vlade ukinitev nadzora centralne vlade nad katalonskim proračunom.
Prvak desničarske stranke Ciudadanos Albert Rivera ki izrablja katalonsko krizo za promocijo svoje stranke, pa je izrazil nasprotovanje reformi, s katero naj bi se »izumilo državo, sestavljeno iz narodov«.
