»Zagotovo znamo bolje ravnati z denarjem kot naši vrstniki,« pravi dijakinja Gimnazije Jesenice Nuša Marolt. »Več vemo o različnih vlaganjih in poznamo osnove delovanja gospodarstva,« dodaja Martin Radman. Njun sošolec Matej Zupančič pa ju dopolnjuje: »Poznamo pa tudi pasti, v katere se lahko zapletemo na bankah, v zavarovalnicah in podobno.« Vsi trije so dijaki 3. letnika jeseniške gimnazije. Na 4. državnem tekmovanju v finančni pismenosti v organizaciji revije Moje finance so pred kratkim pokazali zavidljivo znanje in šoli prislužili naziv naj šola v finančni pismenosti za šolsko leto 2017/2018.
Finančno opismenjevanje bi moralo biti šolski predmet
Predmeta, pri katerem bi se urili v finančni pismenosti, v gimnazijskem programu za zdaj ni. »Dobivali smo se s profesorico, ki je naša mentorica, in sproti predelovali različne vsebine,« opisuje Radman. »Mislim, da bi se teh stvari morali naučiti vsi, ker gre v resnici za praktične napotke za življenje. Prepričan sem, da bi tudi v šolah lahko uvedli predmet s temi vsebinami. Ne nazadnje smo se doslej učili že precej manj uporabnih stvari,« dodaja Zupančič. »Finančno opismenjevanje je že del učnega načrta, a žal še ne v gimnazijah, temveč v nekaterih srednjih tehničnih šolah. Menim pa, da to sodi tudi v gimnazije, saj naj bi dijakom dale splošno izobrazbo, h kateri vsekakor sodi tudi finančna pismenost,« pa pravi mentorica ekipe in profesorica matematike na jeseniški gimnaziji Jerneja Kučina. »Predmet bi bil lahko zelo zanimiv. Odpravili bi se lahko tudi na banke, v Banko Slovenije, na zavarovalnice…« razmišlja.
Medtem pa dijaki svoje znanje uporabljajo v vsakdanjem življenju. Nuša Marolt je denimo zelo pozorna na svoje potrošniške navade. »Preden grem v trgovino z oblačili, pomislim, kaj potrebujem, kakšne barvne kombinacije bom lahko naredila. Ne oziram se več na izdelke, ki so mi včasih padli v oči in bi le polnili mojo omaro. Tudi ko grem v trgovino po hrano, se odpravim s seznamom, da se v košarici ne znajdejo nepotrebni prigrizki in sladkarije.« Svoje znanje se da, opažajo sogovorniki, koristno uporabiti tudi v krogu družine. »Verjetno vsaj za argumente za povišanje žepnine,« se je pošalila profesorica in požela val smeha. Matej Zupančič ji je pritrdil in spomnil, da bi bili podatki o inflaciji denimo uporabni v tovrstne namene.
O nedopustnih finančnih napakah
Vprašanje, ali jih bo novo znanje, ki bi ga vsi po vrsti radi še poglobili, čez nekaj let popeljalo v podjetniške vode, so dijaki pričakovali. A podjetniških načrtov nihče od njih za zdaj nima, le Maroltova skromno pristavi, da jo vse bolj zanima finančna matematika. Pri vrstnikih opažajo pomanjkljivo finančno znanje – ne vedo veliko o varčevanju in o bančnih računih ter kako izbrati pravo banko. Zupančič pa opozarja na povsem življenjske lekcije, na katere so naleteli med pripravami na tekmovanje. »Najbolj se mi je v spomin vtisnila tista, da je glavni razlog za to, da ljudje ne dobijo tistega, kar hočejo, ta, da v resnici ne vedo, kaj hočejo.«
Dijaki so s profesorico razmišljali tudi o največjih finančnih napakah, ki jih lahko zagrešimo posamezniki. »Meni osebno se najbolj neumno zdi to, kar počnejo nekateri v ZDA, ko prodajo vse premoženje in denar vložijo v kriptovalute. Pravi čas za vlaganje v bitcoine smo že zamudili, nekatere druge kriptovalute sicer zrastejo tudi za 300 odstotkov v enem mesecu, a kakšen pretres v trenutku lahko vse obrne na glavo. Treba se je zavedati tveganj,« pravi Zupančič, Radman pa pristavi, da ga vlaganje v kriptrovalute močno spominja na igre na srečo. »Na splošno pri tveganih naložbah velja, naj vanje vložimo toliko denarja, kolikor ga lahko pogrešimo,« opozarja profesorica Kučinova.
