Pomisleke in osuplost nad nerazumnim hitenjem urejanja sprememb pa imamo tudi državljani vse Slovenije. Razumemo, da bo treba nekatere občinske in državne akte spremeniti, vendar po tistem, ko in če bo arbitražna razsodba sprejeta oziroma priznana obojestransko in bo samo tako postala, recimo temu, pravnomočna.

Obojestransko priznanje ne more biti odvisno le od (ne)popustljivosti trmaste in špekulativne južne sosede ali od naših enostranskih »manevrov« (na primer izbrisov), ki bi Hrvaško morda prisilili v priznavanje arbitražne razsodbe. Prej morda od morebitnih spremenjenih stališč nove slovenske vlade do te nepravične meje, ki bi jo razumna politična presoja morala vrniti v leto 1991. Lahko pa se bo našla tudi neka obojestranska formula za strokovno in medčloveško (življenjsko) rešitev v obojestransko korist in zadovoljstvo namesto takih in drugačnih tožb, ki že potekajo.

V zvezi z izbrisom zaselkov pričakujem razumen razmislek občinske in državne oblasti o realni vrednosti parcialnega urejanja prehodnega obdobja, pri tem pa ne pozabiti na bolnega človeka, našega državljana ob Muri, ki je pred dnevi ostal ostal brez zdravstvene pomoči.

Res ni pošteno frustrirati ljudi po dolgem in počez po Sloveniji.

Zdenka Goriup, Ljubljana