V poletnih dneh obstaja velika nevarnost toče. Za vse, ki imate vrt ali rože na balkonu ali terasi, bodo še kako prav prišli nasveti o ustrezni zaščiti vašega vrtnega ali balkonskega ponosa pred to poletno nadlogo.
Spremljanje vremenske napovedi
Najosnovnejši nasvet vrtnarjem je zagotovo skrbno spremljanje vremenske napovedi in predvidevanja o povečani nevarnosti toče. Zagotovo ne gre prezreti znanja, ki ga imajo stari ljudje, ki tako rekoč z gotovostjo napovedo točo glede na vreme, veter in vrsto oblakov. Sodobnejši, predvsem mlajši vrtnarji pa uporabljajo druge pripomočke, kot je denimo spremljanje ciklonov in vremenskih front s pomočjo številnih telefonskih aplikacij.
Zaščita balkonskih rastlin
Ljudje, ki imajo željo in ljubezen do vrtnarjenja, pa jim omejenost s prostorom to ne dopušča, lahko za svojo dušo vrtnarijo le na nekaj kvadratih terase, balkona ali v okrasnih posodah ali loncih. Vendar pa tudi njim toča ne prizanese. V primeru grožnje popoldanskega napada »ledenih žogic« rastline v posodah na balkonu ali terasi pomaknemo na manj izpostavljeno mesto. Zadostuje že bližina hiše, še bolje pod nadstrešek ali napušč. Če so lonci pretežki ali so rastline zasajene v koritih na ograji, jih lahko pred točo zavarujemo s kopreno, kar pa utegne biti dvorezen meč. Če neurje spremlja močan veter, bo ta namreč kopreno odpihnil, prav tako lahko divje plapolanje poškoduje rastline.
Mreže proti toči
Na trgu se dobi zaščita za vrtnine na vrtu. Gre za posebne mreže, ki jih uporabljajo pridelovalci sadja in vinogradniki. Težava je morda le v tem, da te mreže potrebujejo močno konstrukcijo, na katero se napne mrežo. Seveda je treba pri tem upoštevati še vse stroške in narediti izračun, ali se nam naložba sploh izplača. Možno je gredice pokriti z vlaknasto folijo oziroma kopreno. A tudi s tem lahko naredimo več škode kot koristi; po eni strani bomo z rastlin po neurju laže odstranili ledene kroglice in s tem težo, ki pritiska na rastline, prav tako pa obstaja velika verjetnost, da nam bo toča polomila predvsem večje pokrite rastline.
A ne glede na vse pluse in minuse je morda pred neurjem pametno zaščititi rastline, kot so paprika, paradižnik, buče in bučke. Škoda, ki jo naredijo ledena zrna na plodovih, je neobnovljiva. Morda se sliši nenavadno, zagotovo pa prav nič estetsko, a nekateri vrtnarji ob nevarnosti toče čez rastline poveznejo kar ogromne cvetlične lonce, celo kante za smeti.
Ne čakajmo, ker je lahko prepozno
Po toči, ki je pustošila po našem vrtu, ne čakamo, da se bodo poškodovane rastline obrasle in opomogle. Če so ledena zrna rastline dobesedno zravnala s tlemi, je najboljša rešitev, da zemljo ponovno pripravimo na zasaditev z novimi rastlinami. Preden si rastline opomorejo od šoka in začnejo ponovno rasti, bo namreč minilo veliko časa. Nič še niste zamudili, prav tako v vrtnih centrih še vedno dobite kakšno sadiko. Prav tako lahko posejete seme, ki bo v poletnih mesecih hitro kalilo. Tako lahko junija, julija in tudi še avgusta posejemo grah, korenček in fižol. Morda bo pridelek manjši, a bo domač. Tudi za vse solatnice je še čas, da jih posadimo, če nam jih je toča spremenila v zeleno sluz.
Škropljenje z ustreznimi pripravki
Usoda s točo poškodovanih vrtnin in pridelek, ki ga pridelovalec kljub ujmi še lahko pričakuje, sta, kot smo že povedali, v veliki meri odvisna od ukrepov po toči, starosti rastlin in časa, ki ga rastline v rasni dobi še imajo na razpolago, da se obrastejo in obnovijo. Metrobovi strokovnjaki med drugim svetujejo, da posevke po toči čim prej temeljito pregledamo in po potrebi odstranimo poškodovane plodove in dele rastlin. Ker so poškodovana rastlinska tkiva enostavna vstopna točka za spore plesni, je nujna čim hitrejša zaščita prizadetih rastlin z enim od sistemičnih ali polsistemičnih fungicidov, še posebno, če je od zadnjega škropljenja minilo več kot pet dni.
Ko se rastline osušijo, opravimo tudi priporočeno varstvo za posamezno vrsto zelenjave. Metrobovi strokovnjaki svetujejo: »Za zaščito krompirjevih nasadov priporočamo uporabo pripravkov ACROBAT®MZ WG ali Orvego, za zaščito kapusnic, solatnic, korenja, fižola pa SIGNUM®. Za pospešitev regeneracije tkiv, splošen dvig odpornosti in hiter novi prirast fitofarmacevtska sredstva kombiniramo z listnimi gnojili, ki vsebujejo mikroelemente in aminokisline, kot npr Algoplasmin v odmerku 40 g/10 l vode ali Basfoliar Aktiv v odmerku 30mL/10 l vode ali AlgoVital Plus v odmerku 40 mL/10 l vode. Za hitrejšo obnovo rastlin po toči zgoraj omenjenim pripravkom in gnojilom dodamo Epin Ekstra (50ml/ha), naravni biostimulator s fitohormoni, ki rastlinam omogoča hitro obnovo in novo prirast.« Prav tako tla v medvrstnem prostoru, čim je izvedljivo, površinsko prerahljamo (dovod zraka h koreninam) in posevke dognojimo.
