Srečanja najbogatejših in najmočnejših držav na svetu, znana tudi kot G7 ali G8, kadar pripustijo h koritu Rusijo, so običajno precej dolgočasna. Tokratno v kanadskem Qebecku pač ne – v analih bo ostalo zapisano kot »največja polomija doslej«. Če ne bi bilo protestnikov, ki so »zasledovali« šefe držav skupine G7 (G8) in po vsem svetu organizirali množične in tudi nasilne demonstracije, redna srečanja najbogatejših ne bi bila deležna takšne medijske pozornosti. Tako bo prav gotovo v zgodovino zapisano srečanje v Genovi leta 2001, ko so policisti v vnemi, da bi »zagotovili varnost« predsednikov, brutalno obračunali z desetinami od skupno 200.000 zbranih protiglobalistov, levih skrajnežev in tudi novinarjev, čeprav so bili državniki na varnem. Po več let trajajočih sodnih procesih je bilo več policistov obsojenih zaradi nasilja.

Podobno je bilo na 33. srečanju močnih in bogatih v nemškem Heiligendammu leta 2007, ko so s protestniki »pravočasno« obračunali že pred začetkom vrha več deset kilometrov stran od prizorišča srečanja. V soboto končano srečanje G7 (spet brez Rusije) v kanadskem Quebecu pa bo nedvomno zapisano v anale kot »največja polomija«, ki pa je niso zagrešili protestniki ali nasilje, ampak vsebinsko in tudi »diplomatsko« razhajanje. Že pred začetkom je bilo zaznamovano s hudimi nasprotji med ZDA in šesterico. Voditelji so v Quebec vendarle prišli v upanju, da bodo prepričali Donalda Trumpa, naj ustavi carinsko vojno z vsemi okrog sebe. Čeprav je srečanje zapustil predčasno, pa jim je uspelo doseči podpis skupne izjave.

Vojna s tviti

Tisti hip, ko je Trump stopil na letalo Air Force One na poti v Singapur, pa se je vnela »besedna vojna«, ki je G7 predstavila v povsem drugi luči in se včeraj še nadaljevala. Najprej je Donald Trump z letala, po pripombi kanadskega premierja Justina Trudeauja, da se njegova država ne bo podrejala interesom ZDA in da bo sprejel protiukrepe na ameriške carine, zahteval umik svojega podpisa s težko sestavljene skupne izjave. Ta je vsebovala tudi stališča o odnosih z Moskvo, Iranom, podnebnih spremembah, financiranju izobraževanja žensk po vsem svetu…

Po odstopu od podpisa so ga kritizirali, najbolj iz Berlina in Pariza. Kanclerka Angela Merkel je dejala: »Ne bomo se pustili opehariti. Tudi mi bomo ukrepali!« Dodala je, da je Trumpova poteza dodatno okrepila njeno stališče, da se bo »še bolj zavzemala za enotno in močno Evropsko unijo. Nemčija in Evropa se ne moreta več lahkomiselno zanašati na ZDA«.

»Prihaja sprememba«

Toda Trump ji ni pustil, da bi imela zadnjo besedo. Včeraj, ko je bil že v Singapurju, se je vnovič lotil ostrega tvitanja, njegove najljubše oblike komuniciranja s svetom. Zapisal je, da se je »poštena trgovina« (s Kanado) spremenila v »prevarantsko« trgovino, saj naj bi imela Kanada 100 milijard dolarjev presežka v trgovini z ZDA, čeprav to ni res: podatki so sicer različni, sam urad ameriškega trgovinskega predstavnika pa navaja, da so imele ZDA leta 2016 v trgovini z blagom in storitvami s Kanado 12,5 milijarde dolarjev presežka.

V drugem tvitu je Trump obtožil EU, da ima 151 milijard dolarjev presežka v trgovanju z ZDA, ki da po drugi strani skoraj »v celoti pokrivajo stroške zveze Nato«! Ni bilo presenetljivo, da je posebej meril proti Berlinu: »Nemčija plačuje en odstotek (počasi) BDP, mi pa štiri odstotke MNOGO večjega BDP. Mar kdorkoli verjame, da je to smiselno? Varujemo Evropo (kar je dobro) na račun velikih finančnih izgub, nato pa nas nepošteno udarijo pri trgovini. Prihaja sprememba!«

Ob vsem izrečenem gre glede slednjega Trumpu kar verjeti, vsaj kar se odnosov med EU in ZDA tiče.

G7 Angela Merkel Donald Trump Kanada ZDA EU Quebec tvit Justin Trudeau Nato diplomacija