Ob koncu maja 2018 je bilo registriranih 76.705 brezposelnih oseb, kar je 1850 oseb oziroma 2,4 odstotka manj kot aprila in 12,5 odstotka manj kot maja 2017. Medtem ko so za iskalce zaposlitve podatki spodbudni, pa imajo zdaj podjetja vedno večje težave s tem, kako zadržati obstoječe dobre delavce. Zaradi tega so morali številni delodajalci letos zaposlenim že dvigniti plače. Pri nekaterih pa so se letos pojavili še številni pritiski glede dviga, tudi grožnje s stavkami. Posebna težava se pojavlja pri specializiranih kadrih, ki po podatkih kadrovskih agencij v zadnjem letu pospešeno menjajo zaposlitve, vedno več je tudi »kraje« kadrov od konkurenčnih delodajalcev.
Širok nabor ugodnosti
Poleg plače, ki je v Sloveniji za višje plačana delovna mesta še zelo obremenjena s prispevki, kar pomeni, da zaposlenim z višjimi plačami ob povišici ostane bore malo, podjetja lahko ponudijo svojim zaposlenim širok nabor ugodnosti.
Med najpogostejšimi so možnost različnih izobraževanj in srečanj, letovanje v počitniških objektih podjetja, skrb za varnost in zdravje pri delu in razumevanje za družinsko življenje zaposlenih. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi skrb za prihodnost zaposlenih s ponujanjem in financiranjem kolektivnega pokojninskega načrta, na podlagi katerega bodo zaposleni ob upokojitvi poleg javne prejemali še dodatno pokojnino. Nekatera podjetja pa ponujajo tudi zasebna zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo zaposlenim hitrejši obisk specialistov in dodatna kritja za primer nastopa bolezni in nadomestila za bolniško odsotnost.
Misel tudi na zrela leta
Po zadnji raziskavi med britanskimi zaposlenimi, ki jo je izvedla družba Hargreaves Lansdown, so najpopularnejši pri zaposlenih kolektivni pokojninski načrt, zasebno zdravstveno zavarovanje in dodatne ugodnosti, ki so vezane na dopust zaposlenih. Med zaposlenimi, ki razmišljajo o menjavi zaposlitve, jih kar sedem od desetih med najpomembnejše kriterije pri presoji novega delodajalca navaja prav pokojninski načrt.
Podobno ugotavlja tudi nedavna raziskava britanskega The Telegraph, kjer se je izkazalo, da so kolektivni pokojninski načrti med ugodnostmi spet na vrhu. Te zaposleni najbolj cenijo, saj se zavedajo, da bodo v prihodnje še pridobivali pomen, saj bodo javne pokojnine še nižje zaradi demografskih izzivov prihodnosti in s tem bodo dodatne pokojnine še pomembnejše. Raziskava izpostavlja tudi razliko v starostnih skupinah zaposlenih, saj mladi bolj cenijo fleksibilnost glede časa in kraja dela in ne samo višino svoje plače, zaposleni srednjih let in starejši pa začenjajo poleg plače vedno bolj ceniti tudi druge ugodnosti, kot so že omenjeni zasebni pokojninski in zdravstveni načrti podjetij.
Pokojninski načrti v Sloveniji
Tudi v Sloveniji že več kot polovica delodajalcev svojim zaposlenim omogoča kolektivni pokojninski načrt v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim skrbijo za socialno varnost svojih zaposlenih, povečujejo pripadnost podjetju, motivacijo in zavzetost. V Sloveniji imamo možnost vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje od leta 2001. Država ta način varčevanja spodbuja s posebno davčno olajšavo, saj so premije oziroma vplačila oproščena plačila vseh prispevkov in dajatev. Ta nakazila se tudi ne štejejo kot boniteta zaposlenega, delodajalcu pa se upoštevajo pri znižanje osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Zaradi vseh teh bonitet je financiranje premije za pokojninski načrt za delodajalca davčno zelo ugodna oblika nagrajevanja zaposlenih.
Dodatek k plači
Delodajalec se samostojno odloči, kakšen pokojninski načrt želi omogočiti svojim zaposlenim in kakšno višino premije dodatnega pokojninskega zavarovanja bo financiral. Maksimalna premija, ki je še upravičena do davčne olajšave, znaša 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega, vendar ne več kot 2819 evrov na leto. Premije lahko financira delodajalec oziroma delodajalec in zaposleni. Premija je lahko definirana nominalno, na primer vsem zaposlenim 50 evrov na mesec oziroma v odstotku bruto plače zaposlenih, na primer tri odstotke bruto plače zaposlenega. Premija se lahko financira mesečno, polletno ali letno. Večina delodajalcev v Sloveniji financira premije mesečno ob plačah zaposlenih, višine zneskov pa so zelo različne od podjetja do podjetja.
Za dodatno pokojnino varčuje že pol milijona zaposlenih
Po zadnjih podatkih ministrstva za delo je konec leta v Sloveniji varčevalo za dodatno pokojnino že več kot pol milijona zaposlenih oziroma 532.071 oseb, ki so privarčevale že 2,2 milijarde evrov. Kar 96 odstotkov vključenih zaposlenih varčuje prek kolektivnih pokojninskih načrtov, kar kaže na veliko težo kolektivnih pokojninskih načrtov v Sloveniji.
Tako bo v prihodnje ob upokojitvi vsak drugi zaposleni poleg javne pokojnine začel prejemati še dodatno pokojnino, ki mu bo zagotavljala dostojne prihodke ob upokojitvi kljub vedno nižjim javnim pokojninam. ap
