Zato naj začnem s pokojnim predsednikom Drnovškom. Proti koncu svojega delovanja in bivanja se je spremenil v človeka, občutljivega za marsikaj, kar mu pred tem ni prišlo do živega. Poskusil se je približati naravi, živeti skromno in premišljujoče. Nekaj časa pred tem sem pisal o tragični ambruški sceni. Ko se je Drnovšek odločil, da bo romski družini pripeljal dva kontejnerja namesto porušene hiše, da bodo predvsem otroci naslednjega dne na toplem dočakali božič, so ga vaščani nagnali kot zadnjega cigana (seveda takega, ki ga nujno pišemo z malo začetnico). Iz tistih časov se

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.